Mogoče sem za božič prvič zvedela takrat, ko je večina sošolk in sošolcev še kako zehala pri pouku. To je bil njihova skrivnost, ki je niso želeli deliti s tovaršicami, ki so sem pa tja kdaj radovedno vprašale, kdo je bil pri polnočnici. Slutila sem, da je ta noč nekaj posebnega, čarobnega, velikega.
Božič me spominja na mojo staro mamo. Mogoče pa sem za božič prvič slišala prav od nje. Vem, da mi je pripovedovala o pesmici, ki jo poje ves svet, ki je prevedena v vse svetovne jezike. Stara mama se je vsako zimo, ko je pri nas čuvala mojo sestrco odpravila k maši sredi noči. "Ker je Božič", je rekla. Lepo se je oblekla, si nadela črn plašč z mehkim krznom okrog vratu in si vedno na glavo zavezala ruto. V tem času je vedno spekla rožičevo potico, ki je dišala na poseben način in je bila meni tako dobra. Blago se spominjam, da je večkrat potarnala, da bi moral biti ta dan praznik, ne pa da hodimo v šolo in službe. Da je tako povsod drugod, je rekla.
Stara mama je umrla na božično jutro pred mnogimi leti. Njen zadnji Božič je bil takrat ponovno za vse v Sloveniji prazničen dan.
Last Christmas - Wham!
Ni komentarjev:
Objavite komentar