Nadaljevala sva z podaljškom Julijane in sicer pot na Korado (19.etapa) in pretežni del 18.etape. Nazadnje sva končala v Vrhovljah pri Kojskem. Tokrat sva štartala kar od Soče spodaj v Plaveh, kamor sva se ob osmih zjutraj pripeljala z vlakom. Pot na Korado sva tako naredila po drugi, pravi planinski poti. Na Koradi je pri cerkvi Sv. Genderce lep razgled na Soško dolino, na Skalnico - Sveto Goro, Novo Gorico. Videlo se je vse do morja, čeprav je bil dan hladen, z visoko oblačnostjo, brez pravega sonca. Na vrhu Korade je pihalo, oblekla sva vsa oblačila in se pokrila s kapo, bilo je le dobrih nekaj stopinj nad ničlo. Pot sva nadaljevala po trasirani Julijani poti naprej do cerkve Sv. Jakoba nad Debenjem in romarskega središča Marijino Celje v Ligu. Tam je prvič in edinokrat posijalo sonce. Pot je lepa, skozi kostanjeve gozdove z veliko svetlimi brezami ob poti, z mnogimi razgledi na obe strani meje. Lepo je odkrivati bližnji svet, kjer še nikoli nisem bila, pridobivati orientacijo preko hribov in kotlinah rek. Tod vodi povezovalna romarska pot treh svetišč - Svete Gore pri Gorici, Marijino Celje nad Kanalom in Stare Gore pri Čedadu (Castelmonte).
Zgodaj popoldan prispeva na Kambreško, kjer v daljavi sredi belega dne poslušava lajanje jelenov v bližnjem gozdu.Tam naju že čaka hčerka. Volan prevzame glava družina, saj se odloči, da nas zapelje nazaj po drugi poti, čez strmo vijugasto cesto čez Kolovrat, preko Livka domov. Prav tod blizu okrog ob tej poti, bova drugič dokončala podaljšano pohodniško pot Julijana.
Ni komentarjev:
Objavite komentar