Na Bled

Že več let imam željo obiskati Bled v nekem času, ko bo najmanj oblegan, ko bo najmanj gužve in turistov. Predstavljala sem si, da bo to enkrat pozimi, ko bi šla na krog okrog jezera, na grad in na kremšnito. 

Pretekli zadnji sončni vikend v letošnjem aprilu, takoj po odprtju regij in teras sva krenila za Bled. Kot prava turista. Strinjala sem se z željo moža, da greva z avtovlakom po Baški grapi do Bohinjske bistrice. Zanimiva izkušnja, ko sva se na koncu šest kilometrskega Bohinjskega predora v temi  hecala, da bova kmalu čisto zares videla, kako zgleda "luč na koncu tunela", o kateri je v teh časih toliko govora. 

Bled je bil minuli vikend res miren, spokojen, bilo je presenetljivo malo ljudi, zgleda da so vsi raje izbrali Obalo. Brez težave sva dobila prostor na terasi. V glavnem je bilo slišati gorenjsko govorico, sem pa tja nekaj vikendašev in celo nekaj parov tujih turistov.  

Nad Bledom sva obiskala vse tri razgledne točke, Ojstrico, Veliko in Malo Osojnico. Na vseh točkah so klopce in čudovit razgled na jezero. Na Veliko Osojnico sva lezla  - po pravici povedano, samo zato ker je tam prav posebna klopca zaljubljencev. Naredila sva krog okrog jezera, ki meri 6 kilometrov. Lepa pot, lepi razgledi, za na kartice.

Ogledala sva si sotesko Vintgar, ki je v neposredni bližini jezera. Zjutraj sva bila prva obiskovalca, ko je sonce ravno začelo oblegati sotesko. Nadaljevala sva do Svete Katarine na Homu, ki je oltar Gorenjske, kakor je rekel Prešeren. Ob robu pašnikov sva imela lep razgled na Alpe, na Triglav, na Bled in vse tiste vasice po imenih Spodnje in Gornje Gorje.

Na dan nedelje sva obiskala Blejski grad. Dopoldan nas je bilo skupaj enih deset obiskovalcev. Popoldan sva se zapeljala do Završniškega jezera ob vznožju Stola, ki sva ga ves čas opazovala iz Bleda in okolice. Poiskala sva teraso z nekaj postrežbe hrane. Uspela sva. Lepi so ti gorenjski konci. Na koncu sva zaključila s krajšim road tripom, do Planice, zašla v dolino Krme in se preko Radovne vrnila na Bled.