Ko sem kot otrok hodila na obisk k stari mami, sem vedela, da smo na cesti do Planine in ob razgledu na Planinsko polje, že na tistem delu poti, ko se cesta zravna in mi ne more biti več tako slabo. Pri Planini pokrajina postane drugačna, ni več hribov in strmih pobočij, mirna voda daje pokrajini mirnost in čarobno pravljičnost. V ovinku na koncu Planinskega polja, večno pomnim mali kamniti ozek mostiček, ko cesta ostro zavije. Tam je od nekdaj stal grad, ki je bil pred mnogimi mnogimi leti popolna razvalina, odet v bršljan in v mojem spominu ostaja kot velik nekoč temačen grad, kjer gotovo še danes straši.
Grad Hošperk danes stoji v lepo urejeni okolici. Zadnji potres na Hrvaškem mu je zadal hud udarec, zato je hoja v neposredni bližini prepovedana. Ob njem so lično urejena parkirišča, klopce za kratek oddih, velika in dolga gugalnica za otroke. Mimo gradu vodijo zanimive kolesarske poti. Z Dragim se pogovarjava, da bi bilo tod okrog lepo kolesariti. Tu ni klancev, samo naravnost, po ravnem, čez male hribčke gor in dol.
Meni je tudi vedno bolj všeč kolesarjenje čez majhne hribčke, pa kava na terasi, ... 😊
OdgovoriIzbrišiLepo, krasnimi posnetki me kar vabijo v tiste konce. Žal za najini cestni kolesi ni če je makadam.
OdgovoriIzbrišiMarjte, če si želiš kolesarti v hrib, se tale cesta mimo gradu nadaljuje precej navkreber proti Staremu Gradu oziroma protiUnški kolešivki :). Je pa krožna pot cca 10 km, tako da se avtomobil lahko pusti pri gradu in se zapelješ naokoli...
OdgovoriIzbrišiO, hvala za namig. Lahko s kolesom ali pa peš - 10 km je ravno prav ;)pa še malo v hrib gre,kot praviš - važno, da je to krožna pot, te so res hvaležne.
OdgovoriIzbriši