Drôme

Mesto Montellimar je za turiste najbolj poznano po izdelavi nougata, mendulata kot mu rečemo mi. Tod okrog je kar nekaj tovarn, v katerih si poleg proizvodnje lahko ogledate še manjši muzej in seveda obiščete in nakupite sladkarije v trgovini.  Taki in drugačni beli koščki so bili kar precej dragi - ena 1oo g ploščica 4,5 in tudi ostale slične pakunge so bile tam okrog. A naš Tamali je pogruntal, da bo velikanska pakunga (8oog) marshmalovskih debelih kač, kot ostanek pri proizvodnji dober nakup. To pakungo si je sam kupil in jo skrbno čuva, da jo še tako veliko prinese domov in mu jo potem napade Tamala,... ki zna biti pri takih rečeh s svojim bratom brez kakšne velike uvidevnosti. V muzeju je bil najbolj zanimiv čebeli panj v katerega smo vstopili z vsem svojim obličjem, poiskali vse čebele, ki so ene bolj delovno, druge bolj poležujoče (da ne govorimo o kraljici) prikazovale življenje v panju. Med je ena glavnih sestavin pri izdelavi sestavin in je še enkrat bolj drag kot pri nas. Kupila sem sivkin med, ki ima poseben, dober okus. 

Na izletu po pokrajini Drome smo obiskali tudi destilirnico žganih pijač iz vsega mogočega cvetja in sadja, deležni smo bili tudi manjše degustacije. Poskusili smo melonov in marelični liker in nekaj sirupov. Kupila sem liker, ki ga pridobivajo iz kostanjev iz sosednje pokrajine Ardeche in sivkin sirup - sok se zredči z vodo. S Tamalim sva se odločila, da bova sirup iz sivke pripravila tudi doma,  hčera pa je predlagala, da je še boljši, da ga zmešam z bezgom, saj  je takšnega že poskusila v Črnomlju.

Po vaseh pokrajine Drome smo prevozili kar nekaj kilometrov. Mnoge med njimi imajo nazive - "vasi s karakterjem", ki ga podeljujejo turistični strokovnjaki. V pokrajini raste veliko sadja, da ne govorimo o trti, ki jo je res ogromno povsod, pa tudi mnoga polja sivke, ki smo jih občudovali v bujnem cvetenju. V bližnjem samostanu smo šli na krajši pohod tam okrog, pri menihih sem kupila parfum in nekaj večjih kosov mila, ki jih bom imela za v omaro z oblačili.  V eni od vasi smo se sprehodili skozi manjši botanični vrtiček in opazovali razgled z enega od gradu druge vasi.

Pokrajina Drome nas je lepo presenetila s svojo mirnostjo, čarobnostjo in urejenostjo. Po veliki reki Rhone stalno piha mistral, ki me je spomnil na neko staro nadaljevanko - Mistralova hči, (katere pomnim le lepo pokrajino, zdi se mi, da konje, trte in vrnice,.. no, mislim, da sem zamšala ene dve ali tri serije skupaj,..)

Pokrajini Drome popolnoma upravičeno rečejo "vrata v Provanso". Polja sivke in veter sta nas povabila, da se premaknemo še bolj na jug, v Provanso.