danes je bil en tak čuden dan.
Moja baterija je zahtevala stalno polnjenje. Čeprav se v resnici ni nikoli napolnila do konca, je lažno kazala zeleno luč. Zunanji dejavniki? Vreme? Danes bolj deževno, brez sonca.
Tamali je svoj baterijo napolnil z velikim hamburgerjem, ki sem mu ga morala pripraviti tako kot mu ga običajno pripravi tati. Njegove finte obračanja in cvrčanja po celi kuhinji...Nisem imela prave obračalke in dodala sem preveč vode, ampak na koncu mi je kar uspelo, pravi. Pleskavico položi med velika kosa kruha in vse zmaže. Dovolj energije za naprej. Njegova baterija se je postavila na mesto. Moja sploh ne. Zadremam za petnajst minut. Baterija spet kaže zeleno in začuda ne žmiga že čez pet minut.
Ni komentarjev:
Objavite komentar