"Nitkasti" kvadrati

"Nitkasti" zato, ker jih je ustvarjala - pletla in kvačkala naša skupina za ročna dela. Prav posebnemu klubu, ki se je tu že predstavil v tej in tej objavi smo končno nadele ime: NITKE  (nitkaste inspiracije tovarišije kobariške ekipe).  Naš prvi dobrodelni projekt je bil sodelovanje v svetovnem projektu KNIT A SQUARE (KAS) - "spleti (skvačkaj) kvadrat". Same smo ga kratko ali po domače klicale "kvadrati za Afriko". 

Nastalo je veliko kvadratov, na katere smo prišile srčke, ki naj bi bilo slovensko znamenje, ki ga je že pred leti predlagala motivatorka in ustvarjalka, ki jo sedaj ne poznam le iz bloga Lepe male stvari. Nedavno sem jo srečala in ji z veseljem predala veliko torbo kvadratov naše ekipe.

Pletle in kvačkale smo : Albina, Hidka, Zora, Marjeta, Saša, Cvetka, Tina, šolarka Bee, Branka, tri Milene, dve Rosani, Jožica, Zdenka, Medina, Jerica, Mirjam in Eva, Dorica, Marta, Vida, Ina, Nadja in še ena Nadja in Lidija.

Kmalu objavim nove utrinke in ustvarjanja naše skupine ... ne prezrite! 

Februarski sprehod na Sveti Anton

Letošnja zima je čudna. Užaljena. Svoja čustva je kazala na prizadet način, temperamento, kolerično. Kako hudo se je razburila, ko sem jo v zečetku januarja opravljala, ker je ni bilo od nikoder... Še pomnite? Mnogi zagotovo. O žledu nisem kaj dosti pisala, saj smo jo v naših krajih dobro odnesli.
Tudi s sončnimi, za smučanje primernimi dnevi skopari. Vikendov za prave sprehode je bilo malo. Tako sem ta teden kar med tednom, takoj po službi ujela čudovit sončni zahod na hribčku Sv. Antona, ki se dviga nad našim krajem. Od tam je lep pogled na dolino. Sonce, ki je mestecu že davno reklo adijo, je Sveti Anton še vedno prijazno obsevalo.
Sprehodila sem se med stebri kostnice, kjer je vedno spokojen mir in tišina. Vonjala sem pomlad in kako prijetno toplo je zunaj sem začutila šele ko sem stopila v hladno pročelje male cerkvice.
Z vrha griča sem videla otroke, ki so na stadionu trenirali atletiko, si ogledala gradbišče novega vrtca. Ko bo gradnja zaključena, bo to čudovit  vrtec, Glasbena šola nad njim pa bo imela celo verando?!

Z grička nad mestom sem se poslovila od letošnje zime. Konec tedna že prihajajo maškare, kar pomeni bližnjo kapitulacijo še tako užaljene, vpijajoče zime. Ostaja visoko v gorah, tam še vedno kraljuje in tam bo ostala prevzetna še dolgo v pomlad.

 

Špinačna poslastica (februarski recept)

Ker letos februarja ne bo maškar, februarska kuharska objava pač ne bo pustna. Februarja je dobro, da pregledamo zaloge v naših zmrzovalnih omarah. Naša je vedno dodobra založena s špinačnimi in blitvinimi zelenimi paketi.

Za sobotno kosilo sem danes po dolgem času pripravila "palačinke s špinačo", ki jim lahko rečemo tudi "špinačna torta", lahko tudi špinačna poslastica. Vzporedno sem pripravila še "zeleno juho z rižem". Tavelika hčer  me je pri kosilu vprašala, zakaj je na jedilniku vedno "ta juha" le takrat kot se pečejo špinačne palačinke. Ker tako lepo pašeta skupaj, jo narediš mimogrede, medtem ko se glavna jed peče v pečici in je po vrhu vsem nam to zelo dobra juha.

ZELENA JUHA Z RIŽEM in 

ŠPINAČNA POSLASTICA

Za poslastico potrebujemo:

 blitvo ali špinačo 

nariban sir trikotnika parmezana oz. podobnega sira

4 jajca

2 lončka kisla smetane

sladka smetana - cca 2 dl

testo za palačinke pripravljeno iz 2-3 jajc

Za juho:

voda v kateri se je kuhala špinača

jušna kocka (mediteranska - vegetarijanska)

polovica manjše čebule

košček masla

sol

riž (sv.Andreja)

nariban sir skoraj polovice trikotnika manjšega parmezana 

 Spečemo palačinke - cca 12-15

  Skuhamo blitvo

 Blitvo ocedimo v drug lonec - vodo v kateri se je kuhala blitva oz. špinača ohranimo za juho.

 Pripravimo pekač. Jaz vzamem kar srebrno posodo, namažem z maslom in potresem z drobtinami.

 Naribamo veliko sira.

 Špinačo zmiskam s paličnim sekljalnikom v pire.

 Dodam 3 jajca in sol. Umešam.

 Dodamo 1lonček in pol kisle smetane

 Na koncu dodam še veliko parmezana.

 Vsako palačinko premažemo s špinačnim nadevom in jo zvijemo.

 Križem jih zložimo v posodo za peko.

 Pripravimo še smetanov legir: polovica kisle smetane, 1 jajce, cca 2 dl sladke smetane

 Prelijemo po zvitih palačinkah in dodamo še malo sira. Postavimo v pečico. Pečemo dobre pol ure na 200 celzija, proti koncu lahko temperaturo malo zmanjšamo.

Medtem, ko se palačinke pečejo pripravimo juho:  Na maslu prepražimo čebulo.

Dodamo riž.

 Riž stalno mešamo, zalivamo z vodo. Ko je riž dokončno skuhan, dodamo parmezan. Premešamo in umaknemo z ognja.

 Zeleni juhi v kateri se je kuhala špinača dodamo eno jušno mediteransko (vegi) kocko. Postrežemo s kuglo parmezanovega riža.

Po dobre pol ure je narastek pečen. Da se lepše reže je dobro, da se čisto malce pohladi, a je še vedno vroč na krožniku.

Pa dober tek!

"Ostanki blaga" - (guglbrskanje 2 od 12)

Najbrž sedaj že veste, kaj pomeni guglbrskanje.  Če ne veste, si to lahko preberete v  moji prvi variati.

"Ostanki blaga" 

Mogoče kdo išče izdelke iz ostankov blaga? Teh je na mojem blogu precej.

Mogoče kdo išče ostanke blaga kar tako?

Mogoče jih hoče kdo podariti?

Mogoče bi jih kdo zamenjal?

Potem bi dobila čisto nove kose blaga in bi bilo skoraj tako, kot da bi šla na šoping.  Ker pa bi bilo to še pravo malo presenečenje in bi se ob odpiranju paketka počutila kot ob odpiranju kindersorprese, bi bilo vse skupaj še bolj zabavno.

Kaj pravite? Bi menjali? Kilo za kilo ali do 2 kili za do 2 kili? Ali pa za drugo malo pozornost? 

Pisanih, manj pisanih, stoprocentno bombažnih, zanimivih, naveličanih, otroških, rožastih, lepih ameriških malih...

Olimpijske medalje - update

vir - Olimpijski komite Slovenije

Danes je dan za update, ki bi lahko bil že tudi vmes, ampak danes je res poseben dan, ko moram napisati update in nič zamuditi! Danes je dan,

ko so naši risi oskubili in pohrustali orliče za malco v fabriki in tako igrajo v četrtfinalu olimpijade,

ko je Tina razturila in smo še enkrat kričali ZLAAAATAAAA,

ko je baje dr. Stare pel na televiziji in smo potem vsi skupaj še cel popoldne peli ... kakor vihar...

Rada bi videla, kako bo 2, 5, 6, 10 ur drsal naš Borut (po potrebi bo še en update ;)) Če po pravici povem, me je prav to dejstvo interesiralo, da sem se začela zanimati za hokejske tekme in dragocene gole, ki našem predsedniku prinašajo ure drsanja. :)

Vir: spletne strani - foto Reuters

C A R J I - srebrno bronasti Prevc, Zlata Tina, bronasti tekačicaVesna in biatlonka Teja, danes četrti Fak in hokejisti - BRAVOOOOOOOO!

Vir: oddaja Sočiada RTV SLO 17.2.2014

 Saj poznate tisto risinjo (nevem zakaj ji rečejo risa?! ), ki je ob zadnji vremenski žledeni katastrofi utekla iz ZOO Ljubljana skupaj s svojim partnerjem? Tipa so ujeli, za risinjo pa (kao da ne vedo :)) kje se potika :))

Februarska slika

• slika ob kateri se vprašam, kako je veselo tam kjer imajo kaj snega in kako je manj otroškega snežnega vrveža tu, kjer nimamo snega,

• pomislim na bližajoče šolske počitnice

• in danes na tistega, za katerega pravijo, da "ima ključe do korenin" .

Olimpijada

Gledate kaj olimpijske igre? Navijate?
Pri naši hiši zelo. Gledamo vse športe, od biatolona, hitrostnega drsanja, seveda skokov, smučanja. Navijamo, kričimo, pošiljamo pozitivne vibracije v televizor, na enak način, kot takrat ko Dragić meče proste mete... In potem spet kričimo, navijemo televizor na ves glas, skočimo v zrak in Mali kriči: oujeaaaa, ouuujeaaa, oujeaaaaaa...
Zdi se mi, da je pomembno, da športe na olimpijskih igrah spremljajo otroci enako vneto kot sem jih sama v njihovi starosti pred tridesetimi leti. Takrat sem iz časopisa izrezala vse športne olimpijske priloge. Oče jih še vedno hrani.
Danes pripovedujem hčerama, kako je bilo takrat... kako sem veliki plakat Jureta Franka obesila zraven plakata Marka Pola. To je bilo takrat isto, kot če bi Tavelika danes postavila drug zraven drugega  Scherlock Holmesa in G. Dragića.

Dve puščici, peresnici

Sem pa tja sešijem puščice, peresnice... ker morajo biti te vedno na zalogi... Ugotavljam, da na blogu nimam posebne "oznake"- sortiranja zanje, zato jih bom dala kar v oznako "toaletke"... tudi zato, ker sta mi eno od prikazanih peresnic (spodnjo v rozastem) hčeri škartirali... ker pravita, da je odločno prevelika... in bi to lahko bila le toaletka.

dve torbi v naravi dreves in lesa

Morala sem sešiti kakšno torbo, ki bo primerna tudi za fante, za moške. Kupila sem metražo, ki se ji reče digitalni print ali foto print. Mislim, da postaja takšen potisk kar moderen, saj sem ga videla že marsikje.  S kvaliteto potiska sem bila zadovoljna, le blago je bilo tanjše kot so sicer običajni bombaži. Zato sem ga ojačala z zelo tanko medvlogo. Nastali sta dve torbici oz. tri..., ki  sem jih podarila fantoma in punci :).