Pri naši hiši zelo. Gledamo vse športe, od biatolona, hitrostnega drsanja, seveda skokov, smučanja. Navijamo, kričimo, pošiljamo pozitivne vibracije v televizor, na enak način, kot takrat ko Dragić meče proste mete... In potem spet kričimo, navijemo televizor na ves glas, skočimo v zrak in Mali kriči: oujeaaaa, ouuujeaaa, oujeaaaaaa...
Zdi se mi, da je pomembno, da športe na olimpijskih igrah spremljajo otroci enako vneto kot sem jih sama v njihovi starosti pred tridesetimi leti. Takrat sem iz časopisa izrezala vse športne olimpijske priloge. Oče jih še vedno hrani.
Danes pripovedujem hčerama, kako je bilo takrat... kako sem veliki plakat Jureta Franka obesila zraven plakata Marka Pola. To je bilo takrat isto, kot če bi Tavelika danes postavila drug zraven drugega Scherlock Holmesa in G. Dragića.
Jaz se razjočem od sreče za vsakega dobitnika medalje. Ko je skočil naš Peter, pa sem skakala in jokala, vse obenem :-)) In danes spet. Bo kar naporna tale olimpijada...
OdgovoriIzbrišioooo seveda navijamo...stalno...skačemo od sreče...bili smo tudi zadnjič pokonci do treh zjutraj in bili priča zgodovinskemu dogodku...trije naši na stopničkah za nas ni ovir za športnike pa tudi ne......evo danes bejbe 2 koljajne ...pa še ni konec...še bo veselje v sloveniji:):)
OdgovoriIzbrišiNavijamo, navijamo ...
OdgovoriIzbriši