Čez brzice v novi čas

Pomlad se vedno bolj bohoti, občasno veter sem pa tja visoko v zrak vrže dolgi rep stare zime. Iz pravkar končanih enih praznikov, brzimo proti drugim. Pokrajina postaja vedno bolj zelena in bujna. Pomladno cvetje se iz belih in rumenih barva v rdeče in vijolične, za slavo tulipanov in pomladanskih grmovnic. Tam v temnem kotu vrta čisto potihom v zelenem zanosu nastajajo nastavki socvetja šmarnic. Najlepša v teh dneh je naša reka. Njena voda je iz snežnice gora in milostnih padavin dežja. Ljudje se privajamo na običajne, normalne čase, brez mask in razdalj. Čez te brzice smo prišli potolčeni, te vožnje ne bomo nikoli pozabili. Ne vemo, kako bi se jih lotili naslednjič. Tokrat smo čez, v plitvini.