Cerkvica Sv. Volarja nad Nadižo je ena od točk v okviru letošnjega skavtskega izziva, o katerem sem pred kratkim pisala.
Skupaj smo šli na popoldanski sprehod ob reki. Nadižo smo prečili preko visečega mostu in se kmalu povzpeli skozi gozd do griča, kjer stoji cerkvica. Nazadnje sem bila tu pred mnogimi mnogimi leti, ko je cerkev zaraščena in neobnovljena stala tako rekoč sredi gozda, med drevesi.
Danes je prostor lepo urejen na čistini, od koder seže lep razgled na našo kobariško kotlino, v breginjski kot, do Stola in Krna.
Skavta sta našla QR kodo izziva na enem od debel dreves. Vrnili smo se po drugem bregu Nadiže, skozi hosto, mimo plezališč in taborniških prostorov. Na koncu smo kot sredi poletja šli čez Nadižo. Ni bilo druge, nikjer ni bilo primernih kamnov, da bi poskakali čez.
Zajela sem sapo, zavihala hlačnice in zakorakala preko. Še nekaj časa sem čutila male bodice, ki so blagodejno osvežile ožilje nog.
Ni komentarjev:
Objavite komentar