Dva nedeljska sprehoda

Skavtski izziv Dan spomina-izzivaj in uživaj smo z našimi skavti pravočasno zaključili. Dolgujem kratko reportažo še z dveh pohodov/izzivov, tokrat z bovškega konca - Do Marije Snežne na skali in do razgledne točke Čelo nad vasjo Kal Koritnica. 

Kapelica Marije Snežne na skali stoji nad strmim prepradom v mali dolini Vrsnik, kjer žubori potok Vrsnica v svojih brzicah in tolmunih. Pri kampu v malih soških koritih smo pustili avtomobil, potem pa sledili markirani poti, ki v pretežni meri poteka po gozdni mulatjeri. Kapelica visoko na robu skale nad zaselkom Pod Skalo in Na skali je bila zgrajena med 1. svetovno vojno. Imeli smo lep razgled po dolini in okoliških hribih. Pot smo krožno zaključili po cesti naokrog. 

Razgledna točka Čelo je uvodni del poti na markanten hrib Svinjak, ki daje prepoznavno podobo Bovcu. Tu je urejen muzej na prostem, avstroogrska vojska je leta 1914 namreč zgradila 200 metrov dolg strelski jarek. Od tu je lep razgled na bovško kotlino. Družbo nam je delala prijazna kozica. Pot skozi gozdni gaj si bom zapomnila po mehko odeti preprogi belega teloha.

Doktrina šoka

Kot bi bil Slakonja leta 2016 vedeževalec in kot bi Putin iz tega videa dobival dodatno motivacijo. Ta dobro ustaran video danes dobiva novo dimenzijo. Cel svet je šokiran, doktrina šoka mu popolno uspeva in ves svet se čudi in zgraža kako je to mogoče. Hudo.

 

 

Prav poseben ročno pleten pulover

Hčerki sem spletla pulover v bordo barvi, ki na prvi pogled ne zgleda nič posebnega. Gladko pleten s kengurujskim žepom. Sama je izbrala model. V resnici je pulover poseben. Prvič sem pletla "po ameriško", to je v enem kosu, na okroglih pletilkah, hkrati spredaj in zadaj.  Najprej sem spletla rokave-krožno seveda. Nadaljevala sem v krogu-spredaj in zadaj do višine kengurujskega žepa. Ob spodnjem robu na sredini sem nabrala zanke za žep in ga posebej spletla do ustrezne višine  ter žep nato vpletla v pulover. Nadaljevala sem do višine pod pazduhu ter tam vstavila rokave. Na pletilkah je bilo takrat  rekordnih 324 zank. Rokavi so reglano pleteni skupaj s puloverjem do ovratnika, za katerega sem za okroglino spredaj posebej nabrala petlje in ga zaključila. S posebno "grafting" tehniko sem povezala zanke rokava in života pod pazduho.

Pulover nima niti enga šiva. Na koncu sem zadelala nekaj začetnih in zaključnih nitk.

Ponosna, vesela in zadovoljna sem, da mi je uspelo. Pulover je lep, punca zadovoljna.

 

Sv. Volar nad Nadižo

Cerkvica Sv. Volarja nad Nadižo je ena od točk v okviru letošnjega skavtskega izziva, o katerem sem pred kratkim pisala. 

Skupaj smo šli na popoldanski sprehod ob reki. Nadižo smo prečili preko visečega mostu in se kmalu povzpeli skozi gozd do griča, kjer stoji cerkvica. Nazadnje sem bila tu pred mnogimi mnogimi leti, ko je cerkev zaraščena in neobnovljena stala tako rekoč sredi gozda, med drevesi. 

Danes je  prostor lepo urejen na čistini, od koder seže lep razgled na našo kobariško kotlino, v breginjski kot, do Stola in Krna.

Skavta sta našla QR kodo izziva na enem od debel dreves. Vrnili smo se po drugem bregu Nadiže, skozi hosto, mimo plezališč in taborniških prostorov.  Na koncu smo kot sredi poletja šli čez Nadižo. Ni bilo druge, nikjer ni bilo primernih kamnov, da bi poskakali čez. 

Zajela sem sapo, zavihala hlačnice in zakorakala preko. Še nekaj časa sem čutila male bodice, ki so blagodejno osvežile ožilje nog.

 

Srebrni olimpijski dnevi

Imam kar nekaj dogodkov, pohodov, štrikanj in šivanj nabranih v neobjavljenih osnutkih, ampak ker gre ta olimpijada tako zmagoslavno naprej, nadaljujemo z medaljami, da bo vse nabrano skupaj pri kraju. Za spomin in zgodovino. 

Šesta in sedma medalja - ZOI Peking, Kitajska, 2022.

Včeraj zjutraj na nedeljsko jutro bolj pozno vstanemo. Ob kavi rešujem svojo besedo dneva na Besedlu in zraven gledam TV ekran. Veleslalom za moške je na sporedu, druga vožnja. Naš po prvi vožnji na osmem mestu.  Na Kitajskem sneži in tekma se zavleče. Kaj niso rekli, da tam nikoli ne sneži in je ves sneg umeten? Tam baje že 11 let ni snežilo. Besedl odprem z besedo ZMAGA. Potem kmalu se zašteka. 

Smučanje se prične in naš Žan Kranjec pride v cilj druge vožnje z neverjetnim časom. Vsi obstojimo za ekranom. Potem samo še vpijemo, ploskamo in vriskamo. Zbudi se še starejša mladina. Nič ne benti, da smo preglasni, samo "Uau" rečejo. Beseda dneva je dokončo rešena enkrat v petem poskusu med kuhanjem nedeljskega kosila.

Danes poslušamo skoke po radiu. Dobro je, srebrni orli, bravo naši!

 

Medalje na pladnju

Iz pladnjev so si postregli svoje medalje. Zasluženo, ponosno, ganljivo.

Ekipna mešana skupina v smučarskih skokih bi zmagali v vsakem primeru, tudi če ne bi bilo zloglasnih kvalifikacijah zaradi prevelikih dresov enakih favoritov kot so bili naši. Deskarja sta nas danes zjutraj presenečeno prikovala za TV ekrane in kar nismo mogli verjeti, da jima je tako noro dobro in lepo uspelo! 

ŽIVE naj vsi slovenski športniki!

 

Naše orlice

 B R A V O ! Urša Bogataj zlata in Nika Križnar bronasta!

Solze sreče za vašo zmago, tudi pri nas doma. Super tekma, super zmaga!

 

Nepozabni umetnik

Danes je odšel.  Tokrat čisto zares. Tja gor, k Feotu.

Marko Brecelj (1951-2022)

Marko Brecelj - Alojz Valček

Njegova glasba ostaja z nami. Njegovi umetniški performans v našem kulturnem domu bo ostal nepozaben, prav tako njegov osel in zgodba o tistih koprskih zvonovih, ki so mu butali po glavi. 

Spomnim se njegove poezije, pesmi Nebitnica, ki jo je ob odprtem grobu prebral ob zadnjem slovesu svojemu prijatelju, našemu domačinu, Feotu. To je tisti, ki mu na nagrobniku na našem pokopališču piše "Najlepša jutra so zjutraj". Danes sta tam gor gotovo vesela drug drugega.

"Umetnik provokacij, ki je umetnost živel.",  je nocoj o njem povedal Andrej Karoly in poskrbel, da sem ponovno slišala njegovo poezijo. Večkrat sem si jo počasi prevrtela in jo izpisala tu spodaj. 

Nebitnica (Marko Brecelj)

Pospravil nas bo bog,

življenje naokrog,

življenje bo končano,

odšli bomo v neznano

Odšli bomo v nič

k očetom in  k dedom,

tja kjer nihče ne čaka

tja kjer se ne mudi

tam ni luči, ni teme, vročine, niti mraza,

tam kjer  nihče ne čaka, ni zmage, ni poraza.

 

tam kjer se ne mudi

nikoli je za zmeraj,

pojutrišnjem je mimo, zgodil pa se bo včeraj.

Skavtski izziv do 22022022

V nedeljo popoldan smo jo s hčero in sinom mahnili na Ozben, do vzletišča padalcev, razgledne točke nad dolino. Skavta sta imela prav posebno nalogo.

Skavti v februarju obeležujejo dan spomina, rojstni dan njihovega ustanovitelja Roberta Baden-Powella.

Po celi Sloveniji so označili preko 100 točk. Te čakajo, da jih odkrijejo skavti ali vsi drugi, ki to želijo. Ni nujno biti skavt, da se podaš na dogodivščino. Naš fant se je že zaobljubil, da si bo prislužil nov skavtski našitek, jaz bom šla z njim, za dober namen, v spomin in za spomin.

Več o dogodivščini si lahko preberete na skavtskih straneh Dan spomina- Izzivaj Uživaj. Zanimivo bi bilo pokukati še kam na kakšen drug bližnji konec in ga obiskati.  Vse točke so lahko dostopne za družine. Tudi do naše na Ozbenu se najlažja pot izpred Drežnice začne po gozdni poti, ki sicer padalce pripelje do vzletišča. Lep razgled je na Kobarid, našo dolino. Ko smo dosegli vrh je bila ta že v senci in v mrču. Na drugi strani neba se je v soncu bohotil Krn na plavem nebu.