o formulah življenja in nekega leta

Ko sem prijateljem povedala, da bomo silvestrovali v Ljubljani, so mi rekli: "aha, potem boš pa računala,.."

Ljubljana je čudovito okrašena. Sredi centra, nad Ljubljanico je tisto osrednje bistvo - tista formula. O rešitvi sem slučajno slišala po Valu 2o2, intervju z Zmagom Modicem, avtorjem novoletne razvetljave Ljubljane. 

Iz intervjuja:

Gospod Modic si niti v dobi plehkega potrošništva ne pusti odvzeti svoje magične, prikrite formule celotne razvetljave.

"Na Zavodu za turizem so mi rekli - samo ne formul - jaz sem jim pa samo rekel: "Potem pa pejte vsi nazaj v šolo, če ne štekate osnovnih stvari življenja." 

Ta formula je majčken ekstremna, ker gre za razhod, za razkol matematičnih in fizikalnih norm. Predstavlja simbol za neskončnost to je vsoto vseh števil, ki sploh so, zraven pa je iz dveh strani berljiva enačba, da je sigma, (ki je tudi vsota števil, če je n ena). Če je ta sigma na neskončnost pomnožena z n -  več kot tega ni  -  in to je enako (enačaj je pa najbolj važna stvar v formuli)  minus ena dvanajstina (ni več neskočnost -  je le  minus ena dvanajstina)  

IN TUKI sem pa reku - tle  pa postane ena zanimivost, za neketere mogoče celo pot k veri - 

kajti če damo mi iz minus ene dvanastine, to našo dvanajstino na drugo stran - k sigmi, je to lako dvanajst apostolov. Na drugi strani potem ostane samo še minus ena,  ta minus ena je pa prerok - to je Kristus, ki po izročilu reče:

jaz grem  pa tja, k' vi ne morte. 

In če gre on na uno stran, ki je sigma, se ga prišteje , ne glede na to koliko je ta neskočnost velika, je to plus ena. To se mi zdi najbolj pomembno,  in sem presrečen, da je tak rezultat - da se da k vsemu možnemu kar je, še vedno prištet ena.

Všeč mi je ta Zmago Modic. :)

Srečno 2o19!

Pa računajmo 2 na kvadrat je 4

4x4x4x4x2  je 2o48

4x4x2 je 32

2 na (2minus 2) je enako 2 na O, to pa je 1, ker to je tako. (Sedaj Tamali ve da nekaj, ni važno koliko na nič je vedno 1)

2o48 minus32+2+1 je enako 2o19!

Štima! 

Žive jaslice v Postojnski jami

Uro in pol sprehoda med kapniki, skozi čudovite dvorane, v glasbi, svetlobi, skozi zgodbo.
Zadovoljni, da smo uspeli dobiti zadnje vstopnice, v zadnjem popoldnevu predstav. Za praznično zadnjo letošnjo nedeljo.

v temperaturni obrat na Matajur

Že kar malo tradicionalno se pred novim letom odpravim na Matajur. Tokrat sva šli s sestrično.  Nisva šli ob sončnem vzhodu,  ampak kmalu po jutranji kavici. Snega naokrog je malo in v gorah je bilo topleje kot v dolini. V temperaturnem obratu sva v velikem klepetanju prišli na vrh.
Kako lepo se je srečati z znanci in prijatelji na ravno na poti, ko je več kot dovolj časa za klepet o vse mogočem. O familiji, o zdravju in eri po štiridesetem,  službi, šoli,  pubertetnih začetkih, o bodočih poletnih počitnicah in želji po snegu in smučanju.

Stopamo v obrat novega časa, v obrat novega leta.

Božična glasba

S skupnimi močmi smo še pred Božičem pospravljali naš podest (to je punkt v dnevni, kjer se nabira šara, igrače, tudi ruksaki in potovalke, legice, in kjer lahko stojijo le najmlajši  (nobeden več pri naši hiši).
In ker vsa moja mularija "lahko pospravlja", le tako da zraven posluša muziko - sem jim morala vrteti razpoloženjsko glasbo za take reči.
Ko smo krasili našo letošnjo  kavkaško jelko so me ponovno pooblastili za glasbo. In sem se pohvalila: "Sm dober disk jockey, ane." Vsi trije so skoraj hkrati zavili z očmi, da od kje mi pa to,.. to veš, pa več nobeden ne govori in reče, da je to zastarelo,... in da se reče diđej, ja,  da sem jaz njihov DJ, tako da je prav.
Potem smo pekli potico in krasili piškote in sem bila spet DJ.  Med  božično večerjo je bila muzika kar iz radia, saj so tam glasbeni uredniki izbirali super glasbo.  Igrali smo monopoli in človek ne jezi se in danes Jungle speed in sem bila ponovno izbrana za DJko. Da imam dober izbor, tudi za njegov okus, je rekel Tamali.

Danes še eno za vse nas. Ker so Živooke na Valu 2o2 zakon in ker je bil danes en tak lep dan, z modrim nebom in soncem na nebu - na letošnji Božič v modrem.

Blue Chrismas - Rok Ferengja v Živookoh na Valu 2o2 v decembru 2o18

čakajoč

Čakamo Božič, že od zgodnjega popoldneva dalje. Mirno. Vsi skupaj.

Nogavice za zimski sprehod

Končno sem dokončala nogavice za Dragega. V številki 43. Preve moje res tako velike.
Pletene od 8. marca do 8. decembra. Od enega, do v bistvu drugega ženskega praznika. Spomnim se tistih pomladni dni in štrikanja za premagovanje časa. In kasneje paranja, ko sem eno nogavico pričela pesti dve levi, dve desni, drugo pa pomotoma čez čas eno levo in eno desno. In ko sem prišla skoraj do pete, sem...ni da bi govoril.. j.b.l. grrrr. Navadno takrat nekam vržem vse skupaj in potem naslednji dan čisto skulirano sparam. Jovonanovo. Kot da ni nič. Tudi druge ženskice, s katerimi skupaj ustvarjamo storijo enako. Prav smešno in zabavno je, ko prinesejo kaj v našo družbo, da "skupaj z nami" spara... ker tako manj boli in se vse zabavamo in ji skupaj vlivamo pogum ;)

Ta vikend je bil finiš. Vmes je enkrat zmanjkalo za dobro četrtino glavnega prsta, ki je neusmiljeno kukal iz zaključka.  In sem potem sparala do začetka snemanja, na novo dodala za četrtino prsta in potem finiš do konca.
Kot vlite so mu!
Sedaj čakamo pravo zimo in sneg, da bo obul svoje prve in edine -  od svoje drage nogavice, da bo lahko kidal okrog hiše in da bomo  šli skupaj po snegu na sprehod čez polje. Počasi, ker mu nagaja koleno, ki škrta, po malo šepa in včasih boli. A po zimi pride pomlad, tudi za koleno in take od zdravja reči.

Njeni škornji in nov kombinezon

Njena sreča so danes čisto novi gumijasti škornji v katerih že cel večer pohaja po hiši. In pleše....tudi oblečena v svoj nov delovni kombinezon... dokler je ni zakuhalo.
Škornji in kombinezon sta bila prva na njeni listi želja.
Kombinezon je za v hlev, za med živali,... v glavnem bo za kidanje, pravi. Na kmetiji posestva gradu Prestranek bo pričela s šolsko prakso - med ljubimi živalmi - konji in kravami. Njena sreča :)

Ko sreča podaja roke

Miklavž, prvi dobri mož je danes naložil v pehar dobrot. Podaril srečo, nasmeh, pomežik našega že velikega fanta iz šestega razreda. Vse je razbasal ven, kot je to počel že vrtcu in potem ponovno na isti načih pospravil nazaj v košaro. Ker tako lepo zgleda :) Potem je pripomnil, da bo danes v šoli "spet za malco tisti najbolj neokusen kruhast parkelj, ki ima namesto oči rozine in je zanič, brez okusa."  

Decembra delimo srečo, si podajamo roke. Lepo je biti "Božiček za en dan". Tudi  pri tem projektu si podajamo roke. Delimo srečo, naprej in naprej. Tatko je pobarval škatlo, Tamali jo je okrasil s servietno tehniko, Tavelika punca je škatlo zavila v novoletni papir. Mama je našemu paketu za punčko dodala še prijeten rozast buf, ovratno ruto v rozasti barvi z bleščečo nitko, ki jo je spletla prav zanjo.

Moje roke so že pred tedni kvačkale prijemalke, ki si jih zaželela gospa, ki rada prebira moj blog in so ji moje šiviljske stvaritve všeč. Pravi, da ji prebiranje bloga polepša dan, spravi v dobro voljo. Kako lepo! Nagradila me je s kavo in s prispevkom za dobro delo.  S tem sem nakupila sladkarije, igračo in še kaj za v božičkov paket. Ta je bil tik pred zdajci dostavljen na zbirno mesto pomagačev. Ooo, več kot ducat pisanih škatel je tudi v našem koncu čakalo na jelene.

Izpod pridnih rok Marinke in mame Vide sta nastali dve čudoviti odejici za fantka in punčko, ki bosta dostavljeni v porodnišnico, s katero smo v naši družbi NITKE že  večkrat sodelovali.
V dobro sreče, za otročke rojene na najbolj prazničen dan novega leta bodo.
 Ostale gospe so dodale še nekaj copatkov. Pridne roke sreče!

Na koncu še srečno darilce za eno od vas, ki ste sodelovale v decembrski igrici.

Saša S.  - hvala - ker srečo deliš naprej, do Sonje. Njena sreča bo roke podala naprej, do svoje hčere. Kako lepo! Hvala vam.

P.s. Sine je povedal, da danes ni bilo za malco parkeljcev z rozinami, ki jih ne mara. Še sreča! ;)

laptop coverji

Kaj bi bil pravi prevod za takšno oblekco za laptop, rokav, ali pač ovitek, zaščitna prevleka?

Vse lepo in prav. Ampak prenosni računalniki so res vse mogočih dolžin in višin, širin, debelin,.. mere  pa so pisane v diagonalah,.. tako nekako :o?
Ovitek (pa naj bo ovitek...) mora biti ulit, pisan na kožo,... kot druga koža,...seveda mehak, podložen.
Naredila sem jih več kot tadva. Tokrat le za fante.