26. 7. 17

Nekje ob morju, na dan poletne julijske ohladitve



  • nekje med potjo do letališča, ki je "prostor na svetu, kjer lahko srečaš na kupu največ najbolj srečnih ljudi." (To je izjavila Tavelika punca, kmalu potem, ko smo se ob srečnem pristanku objeli in ko sem vsem trem puncam hitela opisovati prizor, ko se je en parček tako dolgo časa poljubljal in bil tako neskončno srečen, da smo imeli tudi mi, vsa ostala čakajoča publika, nasmeh in veliko srečo na obrazu prav zaradi njiju.
  • nekje med nebom in vodo (vedno mi je všeč biti vmes, blizu stika gladine vode)
  • med nevihto in jasnino (ohladitev v teh dneh je bila kar taparava,  na Kredarici je celo zasnežilo)
  • nekje ob morju, kjer vedno tako čudovito diši po morski travi in soli (opisati vonj? Misel na barvo temnega morja, šumenje drobnih večernih valov, stopicanje po kamenčkih v morju, v morju do gležnjev, v laseh pa topli veter z morja, ki nosi vonj).
  • nekje ob morju, med nevihtami in zvezdnatim nebom, med vodo in nebom je legla  noč. (takrat sva se odpravila do letališča. Letalo je imelo pol ure zamude zaradi nevihte.


Ni komentarjev:

Objavite komentar