med dvema praznikoma

Danes sem dobila paketič presenečenja od drage blogerke, ki ima kleklarsko čestitkarski blogec - Od mene za tebe. Mislim, da je prav ona tista, ki pozna mojo teto v bolnici, ki mi je prva povedala zanjo. Kako je majhen ta svet.
Za naš včerajšnji praznik mi je poslala mali paketek s tremi srčki in se mi zahvalila za čestitko, ki sem ji jo poslala ob rojstvu hčerke.
Najprej sem mislila, da so v paketku penasti bonboni oz. kaj podobnega, vendar je paket že na daleč hudo dišal. To so šumenčke soli za v lavor vode v katero bom lahko enkrat namočila utrujene noge. Vendar jih moram prej močno utruditi, jih nahoditi na daljšem pohodu, ki ga že dolgo ni bilo. Zabušavam! Gotovo bodo tudi srčaste soličke mala motivacija, da mi to kmalu uspe.

Včeraj je bil prijazen praznični dan. V službi smo dobile rožico. Kuhar je tisti, ki skrbi, da firma ne pozabi na nas, ženske.
Nenavadno veliko je bilo včeraj govora o Dnevu žena in prav je tako. Moj blog je doživel rekorden ogled (skoraj 300x), največ na račun guglbrskanja  - "čestitka za 8. marec", kjer je velika večkina obiskovalcev lahko našla sinovo čestitko iz lanskega leta. Tudi letos sem jo dobila in veseli me,  da se vsaj v nižjih razredih še vedno spomnijo tega praznika. Mož je iz trgovine prinesel fererorošer in rafaelo in pozabil, da ne jem sladkarij do velike noči. No, prazniku na čast sem pojedla en beli rafaelo, Tamalemu pa se je zdelo tako fajn, ko sem mu že zjutraj podarila tri kroglice.
Fererorošer čakajo na jutrišnji dan, ko bo Dan mučenikov. Tako sva se zmenila s Tamalim in stavim, da ne bo pozabil. Ni govora da bi pozabil.