Moja nova torba II

Za pomladanski izziv, nalogo, o katerem sem pisala v prejšni objavi sem si obljubila novo torbo. Če ne bi bilo skrajnega roka, torbe ne bi spravila skupaj, čas me je pošteno preganjal a na koncu mi je uspelo. Kot organizatorka izziva res ne moram zatajiti in to me je še kako preganjalo...

Torba je enako velika, v enakem kroju, kot moja torba nr. I.  To sem pospravila v zimsko omaro skupaj s sivim zimskim plaščem.
Model torbe je praktičen, priročen, velik in komot. Prav zato sem izbrala enak kroj. nastala je nova, v lanenem platnu.

Pomladna razstava izdelkov ročnih del

Za zaključek naših srečanj ljubiteljic ročnih del, sem mojim kolegicam dala novo nalogo - pomladanski izziv. Do prvega pomladnega dne smo si morale - vsaka sama sebi izdelati darilo iz cikla ročnih del. Čas smo imele od konca januarja, ko sem oklicala izziv,  do 21. marca, ko smo zaključile sezono. Tudi sama sem hitela - v zadnjem možnem vikendu... moj izdelek pa vam pokažem v naslednji objavi. Tokrat gostim samo moje prijateljice, katerim sem motivatorka in tovaršica, kot pravijo. 

Moji mami sem namignila (ker je bila tudi ona v stiski s časom), da namesto piščancev, ki sem jih sama delala lansko leto, raje splete pirhe. Prav luškani so in zanimivi, mehki in se tudi gugajo. Zraven je spletla še malo gnezdece, ki zgleda zelo podobno pravemu ptičjemu gnezdecu.

 Med nami je nova kolegica, ki je velika ljubiteljica vezenja. Gotovo bo ona tista, ki bo za vezenje navdušila še katero drugo. Obožuje slovenske nageljne in v vezenju absolutno ni začetnica.

 To je vezenina druge kolegice, ki je sliko upodobila na svoji prvi torbi, ki jo je tudi sama sešila. Bila je zadovoljna, ker ji je uspelo. Njena vezenina je meni osebno zelo všeč in morda sem prav zato naredila takšno fotografijo. Torba je izdelana na grobem, težkem platnu in vezenina v zemeljskih barvah ji daje prav poseben čar. 

 Gospa, ki obožuje pletenja in je med nami največja mojstrica v pletenju nogavic in vseh ostalih pletenih izdelkov. Ker smo že pozimi zakorakali v pomladne okoliščine in je časa za ročna dela premalo, si je hitro spletla manjši šal,  bufi, ki ji bo prišel prav v muhastem vremenu in hladnješem vetru.

 Žal mi je, da sem imela s seboj napačen objektiv na fotografskem aparatu in so fotografije malo šlampaste. To sta inserta iz torb, ki jih je sešila začetnica v šivanju in v izdelavi torb. Ona je namreč tista, ki med nami edina obvlada kvačkane kaktuse.  Jaz in moje pomočnice smo jo naučile šivati torbe, ona pa drugič nas nauči njeno vrlino.

Tale fotografija je od kolegice prišla po MMSju, saj se zadnjega srečanja ni mogla udeležiti. Gospa obožuje patchwork, heksagone in si postavi velike cilje, ki pa jih vedno uspešno uresniči. Moja mama jo od nekdaj pozna in pravi, da se ni nikoli kaj prida ukvarjala z ročnimi deli. Občudujemo jo, kako napreduje in je v svoji ustvarjalnosti zelo zagnana. Bravo!

 Gospa, ki svoje izdelke vedno lepo izdela, jih barvno uskladi in je pri svojem delu zelo natančna. Vrečka za kruh in tri prijemalke. Lepo, lično, všečno.

 Baretka, ki jo je izdelala navdušena kvačkarca, ki obvlada t.i. reliefno kvačkanje, ki je vedno bolj popularno, izdelki v tej tehniki pa so prav nekaj posebnega.

Torbica moje kolegice, šivilje, ki nas poučuje šiviljske trike in rešuje mašinske zagate. Tudi ona obožuje torbice, naučila pa sem jo kar nekaj patchwork trikov.

 Blazina v enostavnem, vedno lepem patchwork bloku v devetih kvadratih.  Gospa je zraven sešila še svojo prvo torbico za špežo, ki je ni na fotografiji. Tudi ona je zadovoljna, da ji je izziv uspel in se je ob tem tudi mnogo naučila. Torbe bo sedaj šivala za vso žlahto, pravi.

Torbica in toaletka. Komplet v lepih rjavih tonih, z zanimivo poslikanimi rožami. Torbica je znotraj podložena, lušna, praktična. Toaletka na zadrgo, s podlogo in volumnom pa sploh ni mačji kašelj.

 Vrečka in košarica za kruh,  zraven še predpasnik in prijemalki v zelenem. Gospa, ki ima značilen poseben slog ustvarjanja, ki je vedno skladno dodelan. Všeč mi je, da ima vsaka ustvarjalka svoj poseben slog ustvarjanja, ki ni kopiran, preslikan, ukraden.

 Ob tem prtičku smo vse obstale odprtih ust. Čudovito! Deluje moderno in je res prelep. Velik za eno šolsko mizo. Gospe, ki nima ne računalnika, ne elektronske pošte in jo moram vedno posebej obveščati glede naših srečanj, všečkam, lajkam še tukaj  :)

 Velika rumena torba za na plažo. Naša nova članica v tej sezoni se je na novo naučila aplikacij, ki jih je ročno prišila. Torba je znotraj podožena in ima sešito tudi skrito zadrgo, kar so mnoge osvojile v kratkem tečaju letošnjega leta. Upam, da ji bo prav prišla in da nam v jeseni sporoči, če gresta notri dve brisači, knjiga in pijača.

Nadprt - tekač v enostavnih patchwork kvadratih. Lušakno, zanimivo, pomladno lepo!

Velikonočni utrinki

 Potico sem na veliki petek pekla od pol šestih popoldan do enajstih zvečer. Trikratno mero, po že preverjenem receptu.  6 potic. Brez pomočnika  - mešalca (ki je kar moj pekomat) in pomoči mame, ki mi je pripravila kilo mletih orehov in naribala  eko limonino lupino, bi se peka zagotovo zavlekla čez polnoč.
Pirhe je letos barvala sestra. Mali in veliki otroci so poskrbeli, da so bili v hiši pravočasno tudi taveliki pirhi. Tudi za sestričnico.
Na vrtu so pomladanske rože. Lepo jih je opazovati skozi veliko balkonsko okno.  Ena od treh hijacint se je zlomila in postavila sem jo v malo vazico. V veži tako močno diši. 
Prijetno miren dan je danes. In večer bo dolg, svetel,  uro smo ponovno premaknili na poletni čas. Jutri je še en prazničen dan in tudi jutri bomo lahk dologo spali do zgodnjega dopoldneva. Prav to dejstvo daje današnjemu popoldnevu in večeru še poseben mir, lenobnost, prijetnost.

Zelena, zelene reči, zelene alge, Algea

Zelena je moja najljubša barva.
Od zmeraj. Tako kot številka sedem.
Do velike noči jem postno.
Vegi, zeleno.
Še bolj iščem zeleno.
Tudi če je znotraj sladko rumeno,
gosto oranžnordečemangasto,
in čudovitočarobnopapajasto.
Že štirinajst dni gruntam na kaj me spominja vonj zelenih tabletk, ki baje pašejo k temu času do prave pomladi, do Velike noči in v času moje vegi ere.
Gruntam.
Vonjam.
Še naprej gruntam. Tamali smrdi. Pa vseeno popije tabletko s kozarcem vode.
Takrat me prešine. Morje. Tam kjer je veliko ptičev in je voda dolgo časa čisto nizka. 
Algea me spominja na morsko laguno. Ta diši na prav poseben način. To je vonj morja, ki ga valovi ne dosežejo kar tako. Diši rahlo kislo, po ribah.
 Moja mama je kot najstnica morala goltati ribje olje in od takrat naprej še danes ne mara in ne je morskih rib. Res škoda. Zelene tabletke so danes prav za take najstnike, ki hitro rastejo, prerastejo starejše sorojence in staršem sunejo komot čevlje, ki so jim naenkrat postali ravno pravšnji.
Alge so zelene, zeleno modre in se čarobno lesketajo. Všeč so mi tudi kot umetniški navdih.
Pravijo, da gre za superživilo,  katere struktura je podobna krvnemu pigmentu, ki pomaga pri slabokrvnosti. Kot mlajša sem bila vedno slabokrvna, prav tako v času treh nosečnosti. Danes najbrž nisem slabokrvna. Tudi na račun vsega zelenega in super zelenih tabletk.

Trobojnice

Ne tako dolgo nazaj, v barvah MODRE, BELE in RDEČE,

v glasbi Neba nad Parizom,

danes v barvah druge trobojnice

ČRNE, RUMENE in RDEČE,

ko se tudi mi počutimo ranjene, v bolečih modricah.

Poslušam glasbo enega dobrega belgijskega benda.

Intergalactic Lovers - Bruises

VELIKI PETER PREVC in naša Planica!

Od zlatega orla do današnjega konca sezone, Planice, velikega kristalnega globusa. 

Nepozabna Planica 2016!
Velik Peter Prevc in vsi ostali naši! Super je blo! Nepozabno, zgodovinsko, šampijonsko! 

Dokumentirano za zgodovimo - tudi če samo po TV ekranu, je bilo ganljivo in zagotovo ne bomo nikoli pozabili štirih dnevov vrhunskih skokov, medalj, himne, sonca in zastav!

Prevleki za novi kavč

Za novi kavč je svakinja želela zaščitno prevleko za oba dela kavča. Sešila sem prešiti odeji, ki se jih lahko trdno zatlači v oba dela kavča. Kar posrečena varinata za take vrste kavča, ki ima trše in kompaktno sedišče.
To je tudi update k predhodni objavi  in paše k pouštrom in k sliki nad njo, ki je svakinji zelo všeč, meni pa je dala asociacije za barvne kombinacije :)

Patchwork pouštri

Iz blokov, ki so nastali konec februarja in prvega marca so nastali 3 pouštri. 

Kako zgledajo na novem kavču svakinje pa vam pokažem enkrat drugič.

 

Mini trobica - kuži

V škatli polizdelkov imam veliko takih živalic, ki čakajo, da oživijo. Kuža v farmercah me je prepričal, da sem izbrala prav njega.  Naštikala sem mu gobček, prišila rdeči žep, zapela gumbe na hlačah in mu seveda prišila še očke, da je pogledal v svet.

 

Sobotni čas

...mama, ti samo poskrbi, da bo ta čas Karli na balkonu, sedaj nima vstopa...

med dvema praznikoma

Danes sem dobila paketič presenečenja od drage blogerke, ki ima kleklarsko čestitkarski blogec - Od mene za tebe. Mislim, da je prav ona tista, ki pozna mojo teto v bolnici, ki mi je prva povedala zanjo. Kako je majhen ta svet.
Za naš včerajšnji praznik mi je poslala mali paketek s tremi srčki in se mi zahvalila za čestitko, ki sem ji jo poslala ob rojstvu hčerke.
Najprej sem mislila, da so v paketku penasti bonboni oz. kaj podobnega, vendar je paket že na daleč hudo dišal. To so šumenčke soli za v lavor vode v katero bom lahko enkrat namočila utrujene noge. Vendar jih moram prej močno utruditi, jih nahoditi na daljšem pohodu, ki ga že dolgo ni bilo. Zabušavam! Gotovo bodo tudi srčaste soličke mala motivacija, da mi to kmalu uspe.

Včeraj je bil prijazen praznični dan. V službi smo dobile rožico. Kuhar je tisti, ki skrbi, da firma ne pozabi na nas, ženske.
Nenavadno veliko je bilo včeraj govora o Dnevu žena in prav je tako. Moj blog je doživel rekorden ogled (skoraj 300x), največ na račun guglbrskanja  - "čestitka za 8. marec", kjer je velika večkina obiskovalcev lahko našla sinovo čestitko iz lanskega leta. Tudi letos sem jo dobila in veseli me,  da se vsaj v nižjih razredih še vedno spomnijo tega praznika. Mož je iz trgovine prinesel fererorošer in rafaelo in pozabil, da ne jem sladkarij do velike noči. No, prazniku na čast sem pojedla en beli rafaelo, Tamalemu pa se je zdelo tako fajn, ko sem mu že zjutraj podarila tri kroglice.
Fererorošer čakajo na jutrišnji dan, ko bo Dan mučenikov. Tako sva se zmenila s Tamalim in stavim, da ne bo pozabil. Ni govora da bi pozabil.