Vrtna požrtija

Danes sem šla v trgovina poiskat polico s strupi in vabami in podobnimi rečmi. Dokončno sem bila premagana, razočarana, jezna.
Peteršilja ni od nikoder, ... le nekaj vejic,... komaj prikuka na plano, ga pojedo polži.
O solati berivki ne duha ne sluha.
Korenja prav tako ni na spregled. Opazila sem le male drobne palčke, pohrustane po višini.
Špinača je še najbolj neumorna, ker je v najbolj kritičnem trenutku uspela zrasti, čeprav je dodobra preluknjana.
Solata majska kraljica je sicer lepo prišla ven, a jo vedno bolj napada rdeča sluzasta armada. Prepikirala sem gotovo 30 malih sadik, o katerih čez tri dni ni bilo ne duha ne sluha. Spravijo se v srček mehke solate in potem se prične požrtija do konca...

Na črni ribez so se spravile male gosenice, ki morijo kot v kakšnih risankah. Pomor do golega. Kar vidim jih kakšno žurko imajo.

Mlade vrtnice napadajo uši in po njih se že pasejo male pikapolonice.

Na polici - "proti polžem" je zevala velikanska luknja. Nameravala sem vzeti škatlo, ki gre najbolj v promet. Najbolj učinkovita škatla je bila danes, po koncu deževja očtino razprodana. Vzela sem nekaj drugega. Piše da je "eko", ki pa jo danes kupim samo zato, ker ni druge in ker moram že danes takoj ukrepati.

Z biokillom smo prešpricali gosenice, s pripravkom - proti ušem je D. že pred kratkim prešprical mlade vrtnice.

Upam, da vam enkrat kmalu pokažem kakšne lepše slike.

Danes sem prav slabe volje. Sitna.

Ponovno sem posejala peteršilj, korenjček, solato berivko in potaknila sadike, ki mi jih je pustila mama.
Ko bom boljše volje in z večjim zanosom do vrta,... ko vsaj malo izginejo ti grdi rdeči lazarji bom šla po nakupih za še kakšno novo sadiko. Od mladih rožic in sadik, ki sem jih posadila vzadnjič so ostali le kartončki.