"Postelja, omara in razgled"

Sine je bil prvič v bolnišnici.
Preživela sva prav posebne dneve, ves čas skupaj. Veliko sva se pogovarjala in razmišljala o mnogih rečeh. Spraševal me je o pomenu novih besednih zvez, ki so ga navrgle zdravniške sestre..."ma ku šus..", pa o oznakah na vratih UZ, RTG,.. Kartala sva Enko in se igrala igrico "Odkrij skrivno žival".  Enkrat je bila moja skrivna žival -  mravlja. V tretjem namigu sem mu namignila:"...trenutno se proti njima borita nona in nano,.." Po tem namigu je v trenutku ustrelil: " ...mravlje" in se začel na ves glas krohotati,... Smejal se je do solz, ker sem rekla, "da se borita" in potrdil, da imata res "pravo vojno z mravljami".

Ko je enkrat mirno ležal v postelji, jaz pa sem mirno štrikala ali brala knjigo je rekel, da ga vse skupaj spominja na Našo malo kliniko.
"Kaj pa te spomnija na Našo malo kliniko?" ga vprašam.
Sledi krajši premislek.
"Postelja, omara in razgled", mi odgovori.
"Razgled?"
"Ja, razgled. Ampak, Debevc je bil v nižjem nadstropju kot midva, ki sva v osmem in imava zagotovo najlepši razgled".

:)

Razgled je bil čudovit. Na cerkvenem zvoniku je ura vedno točno bila in kazala čas. Čisto zraven cerkve je bil postavljen velikanski mlaj, na vrhu njega zastava in pod njo obroč z veliko pisanimi trakci. 

Lepo. 

Še maju v čast.