10. 08. 14

Sivka iz Panonskega morja

Panonskega morja že davno ni več. To je pred milijoni let zalivalo tudi skrajni rob vzhoda današnje domovine od koder prihaja moja draga blogerska prijateljica. Poslala mi je dišečo nagarado, ker sem 
uganila  kam se bo odpravila.
Poštar je dostavil  dišeči paket in otroci so ga takoj (po dovoljenju, ki sem ga potrdila telefonsko iz službe) odprli.  Ko sem prišla domov mi je Mali že nestrpno prezentiral, kaj sem dobila. Povedala sem mu, da sem nagradico dobila zato, ker sem čira čara uganila, da bo šla Oldpunca z motorjem na Drakulov grad v Romunijo. "Uauuu" je rekel, "a sedaj bomo šli pa še mi?" :)

Ko sem Sonji omenila, da sivka diši tako močno, kot da bi bila sivka iz morja, se je navihano nasmehnila in mi vrnila odgovor. Sedaj vem vse o Panonskem morju, ker se pobrskala in našla tudi lušno pesmico in skico velikega Panonskega morja.

Nagradna butarica je čudovita, čestitka in misli simpatične in iskrene. 
Veliki šopek sivke čaka na mojo meditacijo ob smukanju modrovijoličnih cvetk in čas, 
ki bom morala kar "ukrasti", da bom sešila sivkine vrečke, 
Sonji pa dogovorjeno povrnila z vrečko ostankov blaga.



2 komentarja:

  1. Iii, kako lepo si to zapisal :-). Pa obilo veselja ob smukanju cvetov in šivanju vrečk!

    OdgovoriIzbriši
  2. super si tole napisala. Sonjina vrečkica je tudi prišla do mene in res noro dobro diši :)

    OdgovoriIzbriši