Adijo, avgust

Poletne rože samevajo. Niso več mlade.

Sence so daljše

in večera je več.

Avgusta se leto zave,

da ni več mlado

 in da njegova mladost jemlje slovo.

Zadnji avgustovski dnevi

so tako lepi, 

s svežimi jutri in večeri...

in mulci se čudijo, kako je ob 8h zvečer že lahko noč...

Drage blogerske prijateljice, ki ste se oglasile na mojem Giveawayu za 2. rojstni dan. Navdušena sem nad vašimi idejami in ne vem kaj bom domislila drug teden, ko bom morala objaviti zmagovalce...

Oldpunca ima tako simpatično ime, ki bo na koncu koncev vedno ostala "punca"!  Spomnila me je, da bi morala še kaj  "skuhati" - bom :),  da naredim malo konkurence tistim blogom, ki so najbolj brani... - (saj veste da so to kuharski blogi) -  in hvala za bralni nasvet. Za naslednji dopustič si bom zrihtala knjigo Senca vetra...tvoja ideja mi dolgo časa ni dala miru.

Čarovnička z male kmetije - hvala za pohvale.  Imela bi peresnico-puščico "Moja čarobna puščica" , ki seveda ne bo "za otroke", ker je to "moja" - od "čarovničke", ki čara v zelenih, naravnih, ekoloških smereh... ?!  Zanimivo - hvala ti!

An-ja, dobrotnica srčnih dejanj in pobud,  ljubiteljica mačjega sveta in natančna patchwork ustvarjalka... bi si morala zaradi vsega tega zaslužiti prav posebno objavo. Tvoj komentar me je zelo nasmejal. Turban "Jovanka" :)) ...v natečaju sem pozabila zapisat, da ostajajo vsi dani predlogi "po objavi v komentarju" v moji lasti ;)

Hali; "čestitkarca" s finimi idejami in zelo všečnimi izdelki. Ko sem prebrala tvoj komentarček sem rekla Uauuu - "Mala torbica z velikim srcem"... potem pa dolgo časa premišljala.

Bombonček, veš kaj... ali bo sreča na tvoji strani ali pa ne - ko bo prišel čas, naredim posebej zate toaletko z naslovom "Klic pomladi". 

Marta, hvala da me spremljaš in si med nami.

Karmen je zgleda tudi ena mačkarca. In torbica "Za mace" je zanimiv izziv.

Do danes vas je sedem. Fajn družba, ki ne dela gužve ;) Vabljen še kdo.. najprej na sprehod med avgustovsko cvetje, potem pa lahko skočite na našo  zabavo, kjer bom kmalu talala bonbončke.

v čisto nov šolski začetek

Punce v Craftalnici so zapisale:

"Počitnice se bližajo h koncu, otroci že zavijajo zvezke in šilijo barvice. Vsak september prinaša nek nov začetek za vse, zato sem se odločila, da poimenujem tokratni izziv: Nov začetek..."

V naši familiji se bo naslednji teden zgodil veliki začetek za Malega fanta. Uf, se mi zdi, da tudi jaz že zavijam z očmi... ko bom morala v tretje "ponoviti vajo" in na prvi šolski dan vzeti dopust... V prvem razredu starši najbolj zavijamo z očmi, ko moramo (včasih se res tako zdi) skupaj z otroci, tako intelektualno kot fizično hoditi tudi sami v šolo. Verjetno mi bo tokrat lažje, saj sta fantovi veliki sestri že zagrabili za mojo ponudbo in pooblastilo (beri  - tudi višja žepnina ;), da ena skrbi za njegov intelektualni del, druga za logistični... :)

Še zadnje priprave so pred nami in Mali že odšteva...

 
 Puščico za prvošolčka prijavljam na 89. izziv v Craftalnici, moj giveaway - izziv, pa lahko obiščete v eni objavi nazaj.

Giveaway alias talanje bonbončkov 2+1

za drugi blogerski rojstni dan 
sem sešila praznične zastavice, girlande, ki ne spadajo med "bonbončke", če pa bi jih kdo rad imel,..tudi prav. 

Za drugo blogersko obletnico bom podelila dve nagradi. 

Prva bo - moj najljubši model torbe.  Med vsemi, ki boste pustili komentar pod objavo bom naključno izžrebala srečnega izržrebanca, ki bo dobil prvi bombonček-boršetko. 

Druga nagrada bo prav poseben izziv. Na prejšnem izzivu sem imena svojim šalrutam podelila sama. Tokrat bo drugače. Prav posebno ime za izdelek izberite sami in zraven zapišite, kateri izdelek bi radi dobili:

• torba
• toaletka 
• mini torbica 
• peresnica ali morda
• turban za lase

Pogoj, da sodelujete v izzivu je, da podelite izdelku prav posebno domišljijsko ime. Naslov, ki me bo najbolj prepričal in bom takoj dobila najboljšo asociacijo za izdelavo, bo nagrajen prav s tem "svojim izdelkom". Še to: Izbranec na izzivu po mojem pravilu igre izpade iz zgoraj omenjenega žreba, ker ne želim, da se slučajno zgodi, da bi eden "pobral" ob nagradi.

Kdor nima registracije na blogerju ali nima bloga,..,in  "bere moj blog kar tako" ;) seveda lahko tudi sodeluje na način, da komentira kot "anoninmni" in se na koncu komentarja podpiše s svojim imenom.
Pozor - komentarji so moderirani in so vidni šele po moji (in ne vaši, kot bloger butasto zapiše) potrditvi. Zato brez skrbi, vaš komentar bo viden slej kot prej...

Igrica traja do začetka šole t.j do nedelje 1.9. do polnoči.  Dobitniki bodo razglašeni v naslednjih dneh za izdelke pa si vzemem čas do mojega rojstnega dne ;)

P.s.  Ker grem v tretje blogersko leto in številka tri prinaša srečo... bom s tretjo nagrado presenetila nekoga kar tako... se bom še domislila...

UPDATE: dobitniki nagrade

Blogerska obletnica

Na današnji dan, pred dvemi leti se je zgodilo kar tako mimogrede,...
malo za hec, bolj malo za res,.. da vidim za kaj gre in kako vse skupaj zgleda in deluje...

...jap, danes praznuje moj blog drugi rojstni dan.
Vstopam v tretje blogersko leto, s petdesetimi spremljevalci, z več kot 50tisoč ogledi in s še vedno veliko motivacije za naprej. 

 Z žurko začnemo v nedeljo zvečer.
Vabljeni!

Bob in Bono

Ravnokar sem si na nacionalki ogledala dokumentarec o reševanju Afrike, o Live Aidu v osemdesetih, o najpomembnejših aktiivistih tistega časa, Bob Geldofu in Bonotu, o afriškem otroku, punci, katerega posnetka še danes pomnim...preživela je prav zaradi pomoči,.. lepa kot kraljica je čez leta pozdravila Madono in množico na koncertu... Moja osemdeseta leta so zaznamovana tudi s tem koncertom, ki sem ga takrat posnela na čisto nov kasetofon.
Bono me je nocoj spomnil na koncert v Zagrebu, katerega playlisto si večkrat predvajam. Pobrskala sem po spletu, kako so kaj fantje in navdušeno ugotovila, da bodo še letos izdali nov album.

Naletela sem na en fajn komad, s super besedilom in fantje prav super zgledajo...U2 je band, ki bi ga gotovo šla še enkrat gledat in doživet.

Toaletke v še drugih rožcah

 ...najprej sem se z eno igrala patchwork.

Drugo sem pustila v originalnem rožastem blagu, 

ker sta tako rekli moji punci. 

Sta imeli kar prav... in sta že zbrali rožce za še novih...

Toaletke nevemkaterič

in še jih bo,.. ker so pravi rojstnodnevni hit za punce in ker sem sama domislila in realizirala zaključek zadrge na lažji in dopadlivejši način. Hočem in vztrajam na tem, da se zadrga ne odpira do nule, do konca, ker ni lepo in se toaletka potem kar malo zvrne... Zadrgo "podaljšam" in šivam, kot da bi bila zadrga do konca. Vedno blago mehko prešivam v rombe.
Na zalogi imam še dve.  No, pravzaprav jih nimam več. Jutri vam pokažem še drugi dve, ki sta v drugem stilu in rožicah in danes ne pašeta zraven.

o dveh knjigah, o dveh psihologijah

Na morju sem prebrala dve drobni knjižici. Dobrih sto strani vsaka. Nič kaj značilno počitniško branje, a bom vseeno obe zgodbi in Psiho, Afrodito, Erosa in Parisfala in kraljevega ribiča pomnila za večne čase.

Robert A. Johnson:  ONA Psihologija ženske in ON Psihologija moškega

Sedaj vem, da smo ženske duše že na tisoče let  take kot smo... in moški so še vedno (do 46 leta, kot piše) bolj ali manj otroške duše... ;)
Jaz sem prebrala obe knjigi, mož je prebral le žensko bukvico... o kateri pa ni vedel na koncu povedati nič pametnega,.. sama sem bila navušena :)

rožnice

Rožnica je danes. 

Po SSKJ je  róžnica  tudi  1. knjiž., redko (cvetlični) lonec: 

pelargonije v rožnicah

te so iz Cresa, iz male vasice ob morju, kjer smo se spehajali, ko smo bili na dopustu.

 Bodite lepo danes, na praznično počitniški dan, ko rožnice tako lepo cvetijo in bolj globoko zadihajo v hladnejših poletnih jutrih,...v zadnjem mesecu poletja,  v velikem srpanu, v mesecu velike košnje. 

Poletne torbe

Sešite v letošnjem najdaljšem vročinskem valu, na hladnem, v ljubem prostorčku. Kjer se mi je zdelo, da je šivalni zagon kot sredi zime,... saj ni bilo, da bi pomolil nos skozi vrata. Prav prijetno ustvarjalno je bilo in vremenskim rekordom primerno je nastalo tudi število sešitih boršetk.

Take ikejaste so ;)

Dišeče plamenke

Zelo rada imam starinske rože, ki se jim reče plamenke. Običajno so v roza barvi in zelo dišijo,  dolgo cvetijo in se dobro obnesejo tudi v vazi. Ne vem kje sem ukradla plamenke v vijoličasti in beli barvi. Pravzaprav se sedaj spomnim, da sem jih pred leti posadila iz vrečke semen a prišla le do dveh barv.
Vročinski val jim seveda ne paše, pa vendar je to cvetje vročih poletnih dni, ki jim v večerih ali še raje jutrih dobro dene prha vode.
Rada bi imela plamenke še v drugih barvah. In rada moje delim naprej. Če jih kdo ima, želi ali pozna koga, ki ima takšne sorte rož v svojem v vrtu, mi lahko piše v komentar, mail, ali pa me kar pocuka...

In ko takole guglam zame in še za vse vas o teh čudovitih rožicah, si ne morem kaj, da ne bi končala z mislijo pomembnega vrtnarja, ki je bil tudi en tak oboževalec teh trajnic, ko je rekel: "Življenje brez plamenk je napaka."

dve torbi v enem

ali pa kar tri... to sem opazila šele sedaj, ko nisem poslikala še druge strani ptičev modrem....tedaj bi jih bilo kar štiri..

o dopustu in sosedih na morju

Letošnji dopust je bil drugačen od običajnih. Ker sta imeli punci prav v tem času tabor, ki se mu seveda nista odpovedali, smo šli na morje sami trije. Ooo, je pasalo. Sine je bil priden, skoraj pokoren,... ubogal je brez komentarjev in jezikanja in užival v svoji igri ob vodi in v njej. Po tednu dni sta na morje prišli mlajša hči in njena sošolka, ki običajno ne hodi na morje. Prvič je bila na Hrvaškem in prvič se je vozila s trajektom.

Tudi letos smo dopust preživeli na Cresu, kjer nam je  kot vedno,  lepo.

Poleg celodnevnega poležavanja v senci, vročinskega vala  in vetra, ki je zbistril razglede daleč naokrog  in zadnje tri dni nenavadno ohladil morje, si bom letošnji dopust zapomnila tudi po sosedih iz našega balkona in sosedih s plaže.

Na balkonu desno, je bil fant, ki je bil na morju sam. Tudi sicer "sosed" - Zagrebčan-športen tip. Vsak večer je na svojem balkonu dvigoval uteži, delal trebušnjake, ob tem pa navijal tuc tuc glasbo, ki ga je še bolj borbala in hrabrila.  Iz zvočnikov se je mu je občasno oglasila mlada dama, ki ga je v angelškem jeziku še dodatno motivirala: "... in up and down, .. right, left,.." Ko je šlo hudo mimo je sledila tuc tuc varinata skladbe Forever young,.. ki jo je naglas pel in bil nad sabo ves navdušen. Ufa!
Na levem balkonu je dopustovala klapa treh starejših moških-naših, ki so bolj ali manj ves čas kartali. Začeli so že ob osmih zjutraj in metali remi karte. In tako resno so vse skupaj vzeli, da so se včasih kar  malo spričkali.
Nad našim balkonom je bil nekdo, ki je ves čas zjutraj ali zvečer vrtel glasbo Leondarda Cohena. Ob 8h zjutraj, tudi. Saj mi je stari gospod všeč, zelo! Ampak ob osmi uri, pa res ne paše.  
Na plaži je bila desno od nas nemška familija. Prijazni ljudje. Vsi so bili kar precej okrogli, hči pa je bila prava lepotica, prava morska nimfa, ki je Malemu iz vode nosila kazat razne morske živali.
Na levi strani sta bila ženska in pes. Pes je bil črno bele barve. Take sorte psa, ki navadno skačejo agility. In Baju (tako mu je bilo ime), je enkrat naredil prezentacijo svojega skoka. Ko so desni sosedi jedi sendviče je kuža zašibal po produ, da je kar ropotalo...potem pa skok, čez moje pročelje ležeče ovire na trebuhu, do sosedov, ki so skoraj zaploskali vsemu skupaj. Jaz pa tudi. Ženska, ki je vseh deset dni, s svojim psom prihajala na plažo in rezljala male lesene palice v nekakšne mini kipce, se mi je seveda hitela opravičevati. Nasmejali smo se vsi.
Sicer sem bila tudi sama na plaži pod svojo pisano marelo najbrž ena pojava, ki je kvačkala kuhinjske prijemalke in šivala mini heksagončke. No, ja,.. lotila sem se tudi "sudoka za zagrizene"... ni mi uspelo, res pa je, da nisem pretirano grizla... sem ga pustila, da ga doma konča mama. Navadno na morju berem. Tokrat sem prebrala le dve mini bukvici, ki gotovo ne spadata v sklop dopustniškega čtiva.

Ja, pri sosedih in s sosedi nam je bilo prav lepo in zabavno!