30. 6. 13

Prihišne živalce

Vem, da nekateri čakate, da vam pokažem našega novega hišnega prijatelja oz. ljubljenko mačko. Otroci se sploh ne morejo zediniti, kako bo muci ime. :o Ko se bodo zmenili,  ji bomo uradno podelili ime prav tukaj.
Zato pa vam danes predstavljam razne prihišne in druge živalce.
  • ježa, ki se je priklatil na naš vrt. Res je velik, velikanski. Bil je večer, ko smo ga slikali, naslednji dan pa ga sploh nismo več našli. 

  • ptičjo družino, ki neumorno prepeva, čivka in cvrči na našem balkonu. Gnezdo je parček naredil na notranji strani balkona. Vedno najprej priletita na vrvico za perilo, (ki je prav za njiju napeta ves čas ali je na njem perilo ali ne)  potem pa odletita pod sleme strehe. Dva ptičja mladička sta že padla z gnezda, za ostale pa vsi upamo, da so zdravi in krepki, da bodo lahko poleteli in jih bomo opazovali, kako se veselo gugajo na vejah kivija.  Samček vedno dvakrat zažvižga, potem pa še nekajkrat začivka. Samička samo čivka. Mladički cvrčijo kot kakšni škržati. Že dva dni  tako prepevata, žvižgata in čivkata, da uf,... zjutraj mi je Mali rekel, da naj zaprem balkon, ker on ne more gledati risank, ker je tako ptičje rogoviljenje. Niti vsi mi,  niti mačka, ki drema na balkonu, ju ne motimo. Ne vem za katere sorte ptiča gre. Po zraku letita na prav poseben način,  kot npr. delfin skače iz vode.

  • Severnega medveda, ki je pristal v živalski bolnici :)

  •  Povedat vam moram še kaj o Richardu Parkerju iz knjige. Ta je svoje ime dobil po uradniški pomoti, ko so zbrkljali imena lovca in malega tigra. Lovec je ostal Žejko z neznanim priimkom, ime tigrčka pa je ostalo Richard Parker.  Richard Parker, pa ni le bengalski tiger.  Hkrati je to poistovetena osebnost glavnega junaka, ki edini preživi brodolom. Tiger je hkrati tudi njegov Bog, brez katerega glavni junak ne bi preživel... Dobra knjiga, na momente prav grozljiva in bolj napeta kot film. Knjigo vračam v knjižnico, film si bom na en topel poletni večer še enkrat ogledala.
  •  Na kocu vam predstavljam še svižčevko,... pravzaprav dve,... ki sta se danes po treh dneh utrujeni vrnili domov. 

28. 6. 13

Jagodni teden

Rojstni dan republike kmalu na začetku tedna, je bil v rdečem. Jagodno dišečem. Odpeljali smo se po jagode na avstrijsko Koroško. Nabrali smo jih več kot 10 kil, tako da je bil še isti dan do 11h zvečer v znamenju kuhanja marmelade.  Jagode, ki so posajene v velikanske njive,  ponudijo v pobiranje kar nam samim, kupcem. Tako zagotovoljeno nismo kupili niti ene ognite jagode.  Cena je ugodna - 2,40 za nabran kilogram. Te seveda niso tako močno sladke kot moje z vrta, pa vendar, ...marmelada je odlična. Punce, ki so jo še vročo nacedile na kruh so rekle: "Madona, kako je ta marmelada dobra." Še to, .. (če se boste tudi sami morda lotili podobnih marmeladastih podvigov): Dunajski cukr je seveda v Avstriji skoraj še enkrat cenejši kot v trgovini od ta spodnjega soseda.
Nekaj jagod je šlo v skrinjo za zimske sladice, 
nekaj smo jih zmešali v sladoledne lučke, 
nekaj zadnjih smo danes pojedli kar tako,... 
kot se jagodam najbolj pritiče - z žličko sladkorja in veliko žlico smetane. 










27. 6. 13

Razstava šolskih risb

Iz vrtca in šole. 
Po šoli in po vrtcu. 
No, pravzaprav bo jutri zadnji vrtičkarski dan na svetu! Za našega Malega in za vrtec! 
Potem podrejo vrtec in naredijo novega. 
Za konec vsega šolskega in vrtičkarskega pa še mala likovna razstava. 
Potoček

Travnik

matrica za grafiko
Globoki tisk: suha igla "Biologija"



"Biologija"

Portret služabnika iz povesti "Cesarjeva nova oblačila" 



23. 6. 13

Ukulele in mačka

Meditacija pred koncem šole. Priprošnja, naj se vse skupaj že enkrat konča. Naj že pride enkrat zadnji dan in bodo tako počitnice tu. 

"Meditacija z ukulele in mačko", je napisala sestra, ki mi je poslala fotko. 


Ukulele ni od dotične na sliki, temveč od starejše sestre. In muca Amy ni naša, ampak nonina. Ukulele je mlajša sestra vzela starejši, še preden je lahko Tavelika sploh prvič preizkusila in zaigrala na svoj nov inštrument. (Jo je že nadrla, zakaj si je drznila...) Dogovorili smo se, da ukulele čaka pri noni, dokler ne zaključi izpita iz klavirja. Sicer bi se gotovo več igral ukulele kot klavir... Izpit je uspešno opravila, zaključila in danes je ukulele že njen. 

In igra. Gode. Počitnicam naproti. 

In jutri vsi komaj čakajo, da pride k hiši tudi naša nova mačka.

Superluna v poletnem Sončevem obratu

Luna  je danes velika in svetla.
Takšna kot so rekli da bo. 
Superluna. 
Danes bova imeli z luno žurko.
Čarale bove. Ona po nebu, jaz po hiši. 
Sicer pa imave obe za to dober izgovor. 
Danes je prav posebna noč.
Čarobna, kresna noč.

Popoldne sem popolnoma zadremala v viseči mreži, potem ko je vremenska fronta prešla naše kraje. Noro zaspana sem bila. Pomagala je šele poznopopoldanska kava. 
Jutri bom rabila jutranjo kavo v posteljo. 
Nedeljsko, cartasto. 










18. 6. 13

Tkane otroške odejice

Te tkane otroške odejice sem tkala pred mnogimi (štirinajstimi) leti za svojo prvorojenko. Prijateljica mi je posodila velike statve na katerih sem vso zimo tkala vse sorte reči.  Otroške odejice so stkane v lahkih bombažnih mešanicah in so kot nalašč za poletne večere.

Odejice so sedaj pri moji  sestri oz. njeni prvorojenki. Mlada družinica je trenutno na morju in v tem vročinskem valu je mala Gospodična najbrž pokrita le z lahko tetra pleničko. Poznam še nekaj družinic, ki trenutno dopustujejo na morju. Gotovo pogrešajo bolj temperaturno znosne junijske dneve in sprehode ob morju, ki se jim morajo čez dan odreči zaradi previsokih temperatur.

DSC_2936

DSC_2932

DSC_2935

DSC_2934

DSC_2931


DSC_2933

16. 6. 13

S knjigo ob vodi

Vikend je prinesel otvoritev kopalne sezone. Pravzaprav so jo otvorili najmlajši in mlajši kopalci.  Starši bomo počakali še par dni, da bo naša reka topla še kako stopinjo več. Prihaja namreč letošnji vročinski val št. 1. Ta teden bo "ta glavna" Nadiža. In zraven knjiga, ki jo berem: Pijevo življenje.  

Najprej sem si čisto slučajno ogledala film, ki mi je bil... uauuuu...  Rada imam take vrste zgodb in fotografija in scenarij filma sta res enkratna. Ker filma nisem čisto dobro razumela oz. mi je na koncu odpiral nova vprašanja, sem si rekla, da moram najprej prebrati knjigo in si potem mogoče ponovno ogledati film. Fotografija in glasba v filmu sta fenomenalna.

V knjižnici ni bilo na razpolago običajne knjige. Rekli so, da je "izgubljena", tako da sem si bila primorana izposoditi knjigo v ilustrirani verziji, ki je velikanska in težka.
Že na začetku me je zgodba fascinirala z razlago kako se resnično počutijo živali v živalskem vrtu. Prav zaradi tega čtiva se je danes spremenil moj odnos in mišljenje o zaprtih živalih v živalskih vrtovih. Te od danes naprej zame niso več revice v ujetništvu, ki nimajo več svoje svobode in prvinskega prostora. Povem vam, da bom naslednjič šla v živalski vrt z lažjim srcem. Če vas zanima zakaj sem se popolnoma spreobrnila glede tega, si preberite knjigo... kmalu na začetku. Gotovo bo tudi vas na nek način osvestila... in ne samo v pogledu do živali v živalskem vrtu.
Glavni junak je zagrizen zagovornik in vernik treh verskih skupnosti hkrati - hinduizma, islama in krščanstva. Razmišljanja mladega fanta so fascinantna, globoka, resnična,.. starše in "tri modrece" (župnika, imama in pandita) spravi v zadrego šele ko jim citira velikega Mahatma Gandhija: " Vse vere so prave" in fant na koncu le še doda: "Jaz bi samo rad ljubil Boga."














 Ta teden bomo gotovo ob reki. Preverila sem pričakovane temperature, ki so narisane s klicaji in se gibljejo okrog 34 stopinj. Sine ze navadno zabava po svoje,  punci pa sta v svoji družbi in prideta naokrog le takrat, ko bi radi preverili, če sem slučajno prinesla s sabo kaj sadja in piškotov.
Seveda bom brala. Prav omenjeno velikansko knjigo bom nesla s sabo. Tako kot danes. In mogoče vam o njej še kaj napišem. 
 V nadaljevanju  bo namreč kmalu glavni - še bolj glavni junak knjige - Richard Parker. 


10. 6. 13

Mavrična plima in oseka


...vem, vem,...da vam od konca maja dolgujem eno slikco... Oseka je tukaj in morja najslastnejših bonbončkov (8 paketov :o ) ni več... Kaj bomo pa zdaj? Počakajmo na pravo poletje, pa na konec šole, na počitnice,... potem še enkrat "zalijemo", da bo potaplajčica uživala kot je treba :)

9. 6. 13

... v končnico šolskega leta...

"Jutri tehnični dan, 
v torek normalno, 
v sredno imamo zadnjič glasbeno teorijo - jupi in zjutraj me moraš peljat k zobarju, 
četrtek normalno, 
petek ali sobota izpit harmonika,..
in ta teden moram biti vprašana še geografijo in matematiko..."

Tako nekako bo ta teden privihral do konca, pravi Tamala.  Ko se bo zgodil "konec" šole...In  pravi, da "nima pojma, kaj bodo delali v šoli v naslednjem tednu", če bo že sedaj itak vsega konec... Ampak ona že ve,...takrat se začne "ta glavna uživancija".
Tisti mostičkasti ponedeljek 24. junija bi prišel kar prav za kakšen družinski podaljšan vikend, ampak sta mi obe hčeri dali že v naprej na glas in jasno vedet: "Niti pod razno! Zadnji dan ne smeva manjkati v šoli. Tisti dan je najpomembnejši dan v vsem letu,... fuuul se zabavamo... in za malico je sladoled :)

Pa stopimo jutri v nepreklicni finale šolskega leta... 

DSC_3060


DSC_3059


DSC_3061




6. 6. 13

Tekanja

V zadnjih tednih in dneh mi dež vztrajno kvari moje tekaške načrte. Tekla nisem že 14 dni, sem pa zato prebrala knjigo o teku. In ta knjiga je več kot le knjiga o teku. 
"Delaj, teci, živi"  - dobra knjiga. Samo Rugelj je sin znanega terapevta in psihologa dr. Janeza Ruglja. Prav zaradi očeta, je kot fant za stavo z očetom pretekel svoj prvi maraton. Kako se je po mnogih letih lotil drugega,  pa piše v  tej knjigi. In še o marsičem drugem, ki spremlja njegovo življenje v času tekaških priprav na veliki dogodek.

Sicer pa za samo sebe pravim, da samo tekam. No, če hočete, da se izrazim po ameriško, jogingiram... Ker teči, je nekaj drugega kot samo tekati. Tek namreč mnogim pravim tekačem popolnoma spremeni življenski slog. Teku se podredijo in mnoge, včasih tudi družinske stvari postanejo naenkrat postranskega pomena. O tej dilemi govori konec koncev tudi avtor knjige. 

Sicer pa je teči (beri tekati) lepo. Duša se prevetri v gibanju zraka, ki ga povzroča telo. In je potem tako prijetno utrujena, da dobro spi in se dobro počuti. Ker je telo naredilo nekaj dobrega zase in zanjo...

Sama v tem tednu, "tečem" na nastope svojih otrok, v glasbeno šolo, vrtec in na koncu moram skupaj s sinom še do pediatra, ko vročina po treh dneh ne mine... 

Za pravi večerni tek kar ni prave priložnosti. Jo pa spet komaj čakam.


4. 6. 13

o harmoniki in Metallici

Danes se mi cel dan poje glasba iz včerajšnega koncerta Harmonikarskega orkestra naše glasbene šole. Harmoniko sem igrala tudi sama. Začela sem seveda s "Kuža pazi", partizanskimi in domoljubnimi pesmi, nadaljevala pa v glavnem s klasično glasbo Mozarta, Bacha, Chopina. Takrat je bila klasična glasba na harmoniki velika popestritev med večino klavirskih predstavitev.

Orkester je včeraj igral glasbo tanga, jazza, temperamentnega balkan bluesa in heavy metal balado. Meni se danes poje Mettalica.  Zaključna skladba na koncertu, ki jo je moral orkester še enkrat zaigrat v bisu. To je tudi prva skladba, s katero je Tamala hčerka nastopila v harmonikarskem orkestru. Njen krstni nastop. 

Metallica. Ne verjamete? Harmonike in metal :o... nič bat... tudi štrom in soliranje na kitari je bilo zraven,..  "Nothing else matters" Metallica - v priredbi za harmonikarski orkester.



1. 6. 13

Cekaraste poletne torbe

Večje, velike, v belem platnu kot so bela jadra na morju, 
za na reko, na plažo, na morje, 
na poletno tržnico v center,
v vrtec po veliko mapo otroških risb ob koncu leta,
v knjižnico po goro knjig za poletne dni,..

kakor koli, same poletne reči. Naj se sezona začne! 

Daj vreme, saj vem, da se delaš "ta glavno" in vsi vse pogovore pričnemo s teboj,.. saj je bilo dost, se ti ne zdi? Pls... 
Ker pa je vsaka stvar za nekaj dobra, so bili vsi ti deževni dnevi dobri za šivanje.
Torbice so sešite v isti tehniki: na belo platno sem v silhuetni tehniki narisala fantazijskih, poletnih, morskih rož. Te tekstilne barve so preverjeno obstojne in pralne na 40 C. Vse so podložene, z notranjimi žepki, s širšim dnom in vsem trem sem dala isti gumbek v drugi barvi - ti so gotovo zelo stari, zdi se mi, da iz pelerin, ki nam jih je šivala ali kupila še nona...

DSC_2964


DSC_2967


DSC_2969


DSC_2971


DSC_2960


DSC_2956


DSC_2951


DSC_2950


DSC_2949


DSC_2945