V zadnjih tednih in dneh mi dež vztrajno kvari moje tekaške načrte. Tekla nisem že 14 dni, sem pa zato prebrala knjigo o teku. In ta knjiga je več kot le knjiga o teku.
"Delaj, teci, živi" - dobra knjiga. Samo Rugelj je sin znanega terapevta in psihologa dr. Janeza Ruglja. Prav zaradi očeta, je kot fant za stavo z očetom pretekel svoj prvi maraton. Kako se je po mnogih letih lotil drugega, pa piše v tej knjigi. In še o marsičem drugem, ki spremlja njegovo življenje v času tekaških priprav na veliki dogodek.
Sicer pa za samo sebe pravim, da samo tekam. No, če hočete, da se izrazim po ameriško, jogingiram... Ker teči, je nekaj drugega kot samo tekati. Tek namreč mnogim pravim tekačem popolnoma spremeni življenski slog. Teku se podredijo in mnoge, včasih tudi družinske stvari postanejo naenkrat postranskega pomena. O tej dilemi govori konec koncev tudi avtor knjige.
Sicer pa je teči (beri tekati) lepo. Duša se prevetri v gibanju zraka, ki ga povzroča telo. In je potem tako prijetno utrujena, da dobro spi in se dobro počuti. Ker je telo naredilo nekaj dobrega zase in zanjo...
Sama v tem tednu, "tečem" na nastope svojih otrok, v glasbeno šolo, vrtec in na koncu moram skupaj s sinom še do pediatra, ko vročina po treh dneh ne mine...
Za pravi večerni tek kar ni prave priložnosti. Jo pa spet komaj čakam.
Tudi midve z mojo Katjo sva začeli tečt...no in ker je naš župan car nam je naredil fitnes na prostem midve pa to koristive:)
OdgovoriIzbriši