Od izvira Soče po Soški poti

Prolog

Ob sedmih zjutraj sva bila pri nulti točki, izviru.

In potem sva šla skupaj z reko vse od njenega začetka.

Dobrih 20 kilometrov hoje,  

skupaj z njo, z njenim tokom. 

Čeprav koledarsko najbolj poletni, celo kresni,

temperaturno tako zelo primeren dan prav za pohod. 

Za pohod, za katerega ni treba visoko v gore, da je čudovit.

Jutranje pajčevine, 

mehke gozdne poti, 

v mehke zelene žametne mahove oblečene kamenje, 

ko nad nama včasih kričijo krokarji, 

drugič spet čudovito pojejo ptiči, 

travniki in rože,

oranžni metulji,

postrvi, ki lebdijo v vodi 

drekci ovac na poti.

Prijazen dober dan vikendašem 

in celemu avtobusu skupine tujcev,

ki jih prehitevava.

Pogled do Triglava in gorskih zavetišč, 

veliko visečih mostov, ki se gugajo, kar mi ni všeč.

Globoki, srhljivi tolmuni korit, ki se jih bojim. 

Čudovit dan, ki ga ponekod prav posebej praznujejo 

skupaj s soncem in kresom. 

Nocoj prijetna utrujenost, 

mišična in sklepna izpostavljenost na oceni devet od deset,

in malo sem prezebla.

Pijem metin čaj za lahko noč.