etui za 3 tehnične svinčnike

Sine, dijak prvega letnika je že dobro in uspešno zagrizel v šolske obveznosti. Strojništvo, mehanika in fizika mu postajajo vedno bolj všeč. Dal mi je prav posebno nalogo. Sešiti etui za 3 tehnične svinčnike. Prvič sem slišala, da obstajajo v 3 različnih debelinah konic. Potrebuje jih za tehnično risanje in razne načrte. En tehnični svinčnik mi je pustil doma, da bom natančno izdelala dolžino, širino in debelino etuija. Naredila sem kar nekaj prototipov, ki jih je v pretežni meri skritiziral. Izkazalo se je namreč, da medvloga, ki izdelek ojača naredi pregib predebel, tako da se zatič svinčnika ne natankne enostavno in komot. Želel je, da bo za gumb večji pritiskač in jezik je moral biti ravno prav dolg, da se je etui popolno odpiral. Na koncu je zbral etui iz debelejšega jeansa, ta je bil brez medvloge še najbolj popoln. Eh, ne vem zakaj je pomembno, da so svinčniki v etujiu zataknjeni. Moje kvačke in mogoče še kakšni svinčniki ipd. bodo najbrž v enem od ostalih kar več ali manj natlačeni.

 

Po haloških gričih

Prejšni teden sva vse tja do veselega mu konca na dan svetega Martina, vandrala po drugem koncu Slovenije. Obkrožena sva bila z griči vinske trte, svetlimi kostanjevimi gozdovi, vse naokrog so cerkve na gričih. En dan sva preživela na bazenih, jakuzijih in savnah. Prijazen dopustniški čas je bil to, v še ravno prav toplem jesenskem času, ko se megla ob jutrih ni hotela več kar tako razkaditi. Naredila sva 16 kilometrski pohodniški krog po Halozah. Občudovala sem trte in njih vjuge v strminah. Na dnu le teh so se marsikje pasle ovce. Vmes so prepredeni gozdovi kostanjev, bukev, macesnov in tudi visokih borovcev. 

Ptuj je lepo mesto. Sprehodila sva se ob Dravi, čez most na drugo stran in nazaj, ter se povzpela do vrha gradu. Lep razgled po vsem Podravju. Želim si, da bi mesto enkrat obiskala med kurentovanjem. Ljudje tukaj so prijazni in veseli.

Iz haloških gričkov je lep razgled na osrednjo cerkev v dolini. To je Ptujska gora, mogočna gotska cerkev z lepim in zanimivim oltarjem Marije s plaščem, pod katero je upodobljeno več kot 80 ljudi. Bila sva sama v cerkvi, mračilo se je že, dnevi postajajo vedno krajši. V hiški na gričku sva zakurila v peči in spekla nekaj kostanjev. Domačini so nama pustili sladko mlado vino.

Martinovanje je veliki praznik v teh koncih. Že dopoldan 11.11. ob 11.11.  je bila svečana otvoritev praznika. Po dveh koronskih letih, ko je martinovanje odpadlo, so si vsi dali duška in bili tako veseli in srečni. Vinska kraljica je predala krono svoji naslednici. Vino je dobro, z veliko sladkorji in manj kisline pravijo, zagotovo bo to vrhunska letina. 

Torbe XXL - jesenski modeli

Te velikanke XXL torbe so med najbolj priljubljenimi sortami torb. Prostorne in trpežne. Sešila sem že več poletnih kosov in takih namenjenih za plažo.  Z njimi je kar nekaj dela, a ob mnogih različicah sem se že dodobra naučila, da mi gre vse skupaj sprejemljivo hitro in ne delam več usodnih napak. No ja, res je, da sem ravno pred kratkim sešila ročaj v defektu, ki sem ga potem popravljala tako, da sem ga ob paranju nekam zapravila in ga potem iskala tako dolgo (našel se je šele čez dva dni), da sem morala sešiti še enega novega. 

Torbe imajo po dva žepa, enega z zadrgo drugega kar tako. Lepo se jih nosi na ramenu in zmorejo kar veliko težo. Zmožne so prosto stati kot cekar, saj je notranjost ojačana s kompaktno in debelejšo medvlogo.

spominjanja na oktober

Spomini vedno stremijo k temu, da ostanejo v naših srcih le tisti najlepši, pomembni, ganljivi in srečni. Baje se človekov spomin loči od strojnega prav po tem. Zna luščiti pomembno od nepomembnega, enako tudi slabe reči obrambno umakne, odstrani in se jim izogne, preskoči.

Mineva čas prelepe jeseni, nje dogodke podajam v spominsko knjigo tega časa. 

Spomnim se sprehoda na Mengore pri Tolminu, bilo je nenavadno oblačno ta dan do poznega popoldneva, kapelice ob poti so čudovito poslikane v mozaiku. 

Ne bom pozabila na srečanja s sestro, bratom, sestričnami in bratranci in vse popito pivo, ducat nas je bilo, to je uganila tetka na whatsupu. 

Pomnila bom petkovega pobega iz službe po malici - na pohod ob Soči - bilo je poti ravno do konca šihta, da je sodelavka prišla ob času domov. Pobeg bova zagotovo še ponovili. 

Spomin se tiste nedelje hladne in deževne Savinjske doline, kjer smo se srečali z voditelji Jamboreeja 2023, ki bo življenski dogodek za našega fanta. Seveda niso manjkali krofi iz Trojan, nakupili smo jih še za fantove cimre v dijaškem domu.

V zadnjem tednu sem šla kar dvakrat čez Vršič. Mama je končno dočakala poseg na kolenu v jeseniški bolnišnici. Lačno in žejno, tešč in čakajoč na pozen popoldanski poseg smo jo zapeljali še do Zelencev. Prvič je bila tam. Vršaci so bili ob zgodnjem dopoldnevu še v oblakih. Vršič je bil čudovit, takrat le z nekaj par avtomobili gor in dol. Macesni so bili nepozabno lepi, zlati.

V Ljubljani mi je vedno prijetno. To mesto mi je vedno močno ljubo. Rada se sprehodim po centru. Prvič sem obiskala obnovljeno Cukrarno. Mogočna in povedno lepa. Moderna, v pomenu zgodovinskega pomena besede naših največjih modernistov.

Sprehodi ob Soči so v teh časih za domačine drugačni. Radi zavijemo mimo gradbišča in preverimo kako napreduje gradnja ceste proti Bovcu, visoko in strmo nad Sočo. Obvoz je po spodnji cesti, tik ob vodi. Mnogo turistov in obiskovalcev se v teh dneh zgublja in išče pravi smerokaz skozi Log, mimo pokopališča po ovinkih do semaforja.

 

Pogled na Jalovec

Izkoristili smo čudovit dan in zadnji dan oktobra zabeležili v čast nenavadno toplemu vremenu, na soncu in jesenski toploti, tudi visoko v gorah. Bilo je okrog 20 stopinj tam zgoraj med 1611 metrov na Vršiču in vrhom Slemenove špice na 1911 nadmorske višine. To ni bil čisto pravi planinski pohod, bil je bolj turistične narave, kajti pohodnikov je bilo ogromno. Zgodaj dopoldne še ni bilo pretirane gužve, ob povratku pa se je vila kolona takih in drugačnih obiskovalcev gora, od dojenčkov v nahrbtnikih do vsemogočih pasem psov.

Oktober je bil čudovit, nepozaben, topel, v čudovitih razgledih in trenutkih, od prvega do poslednjega podaljšanega vikenda tega jesenskega meseca. Nabralo se je veliko nepozabnih fotografij, ki jih zabeležim enkrat kmalu - oktobru 2022 v nepozaben spomin.

 

Oktobrski sončni vikend

Tako sončno in toplo kot je bil minuli vikend po dobrem tednu dni oktobra, ni bilo še nikoli. Ne pomnim, da bi v tem času imeli piknik na vrtu in se v kratkih rokavih nastavljali soncu.

Sešila sem nov prt za bolj temačne deževne dneve jesenskega časa. Cinje so se po septemberskem obilnem deževju ponovno spravile na svoje mesto in še vedno lepo cvetijo. To so rožice, ki se dolgo časa obdržijo v vazi in so tako umetniško lepe. Pobrati jim moram semena. Ko naključno poslikam rožice se v kadru znajdeta še ploščica z ribami, ki mi jo je iz krajšega potovanja prinesla svakinja in čestitka za rojstni dan. Svakinja mi navdušeno pripoveduje, da je mesto, ki si ga je za študijsko izmenjavo izbrala hčera čudovito in vredno obiska. 

Razmišljam o ljudeh, ki nikoli ne pozabijo na rojstne datume in poskrbijo, da pride čestitka pravi trenutek, nikoli z zamudo in celo pozorno poskrbijo, da je na kuverti prav posebna znamka - na kateri je upodobljen naš domači slap Kozjak.

Ena tako vestnih oseb je ljuba blogerka, ustvarjalka čudovitih čestitk in zanimivih zapisov -  Sonja .  Sama spadam bolj v drugo sorto ljudi, ki večkrat pozabijo na vse skupaj in se potem malo čisto brezveze opravičujemo. Par prijateljic spada v isto grupo kot jaz in tem potem v hecu odpišem, da se kaj slišimo za Miklavža - pa da vidimo katera ob naju dveh ne bo pozabila in bo prva poklicala. Na dan Miklavža imam tako zaznamovanih kar nekaj klicev.

Ravno danes sem se sprehodila do slapa Kozjak. Čudovit je, velik in bučen. Prav tak kot na mini znamki Sonjine čestitke. 

 

Niti za "fado"

 V portugalščini obstaja vrsto čudovitih besed, ki se jih enostavno ne da prevesti. Ena takih besed je tudi "fado", ki bi pomenila usodo, posebno stanje duha, ki izraža hrepenenje, zmes žalosti in strasti. Fado je povezan s portugalskim izrazom "saudade", ki je nekakšna mešanica melanholije, nostalgije in hrepenenja. Eksotičnost, drugačnost, inovativnost, spontanost in lepota bolečine, ki poslušalca presune, je hrepenenje, ljubezen, morje, trpljenje …

 

Na Portugalskem, v glavnem mestu, danes zagotovo sije sonce. Toplo je tam okrog 25 stopinj in kopajo se v Atlantiku pri dobrih 20.

 Pri nas se oblači in pravkar bo pričelo deževati. Pesmi v tem jeziku pašejo v tem lenobnem času, čakajoč na dež, ob ognju v peči, na kavču. 

 

Seveda jo tudi pogrešam, ker ne bo jutri skupaj z nami na nedeljskem kosilu. A se ima fajn in je uredu.

Eurovizijska uspešnica iz l. 2017, ki je dobila rekordno število točk in zmagala v obeh žirijah. V coverju, ki sem ga našla preko kanala letošnje slovenske evrovizijske pesmi - Žiga Žvižej iz LPSa in Iza Robavs.

Salvador Sobral - Amar Pelos Dois, COVER by Iza Robavs & Spicy Harmony