Na vrtu imamo tri hruške, ki so letos noro obrodile. Bilo jih je ogromno in komaj smo jih "dohajali" v kuhanju sokov, marmelad. Meni in mami se je na momente že kar "trgalo" od vsega hruškastega in večkrat sem se našla, da sem rekla: "...samo poberi in pelji, ne morem jih več videt.." Nekaj sem jih odpeljala k prijateljici, ki se vedno zelo rada bavi z vsemi vrstami ozimnice. V zameno mi je podarila žganje iz košutnikove korenine, ki sem ga prelila v malo lekarniško stekleničko in je na polički "prve pomoči" v hladilniku. Nasmehnila sem se, ko sem prvič posegla po "zdravilu" prav takrat, ko mi je uživanje tega sadja povzročilo črvičenje po črevesju. Pravo zavezništvo med hruškami in košutnikovo tinkturo. :)
Danes sem ugotovila, da imam v fotoaparatu reportažo kuhanja ene marmelade in še bolj sem z veseljem ugotovila, da so popadale z drevesa še zadnje hruške.
Hruškova marmelada sem več ali manj že od dopusta naprej, kuhala kar naprej: z rabarbaro, breskvami, jabolki, s cimetovi palčakami, kardamonovi semeni.., z želir sladkorjem, z navadnim in rjavim sladkorjem,...pasirano do konca, pol pasirano, v koščkih sadja.
Ko se nisem vedela več kaj "izmislit" sem eno pripravila iz semen ajuverdskega čaja. Ta vsebuje ingverjeve koščke, kardamonova semena, klinčke in nekaj vrst popra. Okus je bil dober, zanimiv, poln in močan,... zavezniški, če hočete. ;)
Hruške sem narezala na koščke, dodala nekaj sladkorja, (pojma nimam koliko, ker vedno vse marmelade kuham "na uč" in ne po receptu. Hruške so kar precej sladke zato ne rabijo veliko sladkorja. Kuhala sem do mehkega, potem pa s paličnim mešalnikom dodobra sesekljala. Dodala sem kar precej semen iz vrečke čaja in še nekaj časa pokuhavala in vmes nekajkrat premešala. Vroče sem zaprla v kozarce in zabeležila na novem washi tape listku. (vsaka vrsta marmelade ima drug vzorček pisanega selotejpčka :).
Marmelade bodo tudi božično darila, zraven pa seveda
"kuhinjske prijemalke za božič" ali pa morda
vrečke za kruh, ki jih trenutno šivam v novih vzorcih.
