laptop coverji - drugič

Moji prvi coverji in podobni ovitki so imeli zadrgo samo naravnost, kar je bila ne čisto optimalna rešitev. Komp je šel vanj včasih dosti na knap, pod posebnim kotom, takotako... Hčera mi je rekla, da bi bilo dobro in bolje, da bi bila zadrga naokrog.

Uf, kar nekaj časa sem gruntala in gruntala in potem pogruntala.  Sedaj moram pa samo še ponavljat in dodelat še variante velikosti,  ki so čisto vseh sort.

Pust na placu

Minila je pustna sobota, ko so na kobariški plac spet prišli sournki s pustno povorko.
Na plac se je privila gosenica, ki smo jo tisti prešerni dan šivale od devetih do pol osmih zvečer.
Iz goseničarske vijuge sta se razvijali dve bubi zaviti v štirislojni toaletni papir.
Potem so prišli pobalini, naši cimbrji s kapami z dolgim karirastim šilcem, ki nam je delal toliko preglavic pri razvoju izdelka.
Pomagali so obema deklicama in pričarali vzdušje, ko sta se razvila dva čudovita metulja in zaplesala svoj ples. Takrat so še sournki utihnili s svojimi zvonci in si odpočili.

 

Počitniško smučanje v Avstriji

Počitniški teden smo izkoristili za smučanje. Ker zelo radi smučamo.
V tujini, v Avstriji je smučanje prava industrija. Smučišča so velika, med seboj povezana in vse šiba, popolno, komfortno in mondeno. Šele zadnji, četrti smučarski dan, smo dosegli še zadnji smučarski greben, ki nam je manjkal. Seveda je takšna smučarija precej cenovno zasoljena,  a to smo že vnaprej vedeli in si rekli, da si to zaslužimo in privoščimo :)

Smučali smo v višavah tja do 23oo, celo do 26oo metrov nad morjem, snega je bilo dovolj, škripal je pod smučkami, da je bila uživancija popolna. Zadnja dva dneva sta nas na smučišču pričakala še 3 do 5 centimetrov novega snega, tako smo prvič doživeli tudi dva prava zimska smučarska dneva, ko je po malem celo naletaval sneg.
Sine je užival, presmučal je tudi črne proge, večkrat šel po progi smučarskega krosa, t.j. čez grbine, tunele in mimo radarja hitrosti. Tudi jaz sem se enkrat spustila po kros progi in čez tri zaporedne grbine imela želodec nevem kje gori... Presmučal je tudi tekmovalno progo, cik cak veleslalom mimo rdečih in modrih vratic, potem ko je na štartu zapiskalo kot na pravi tekmi in se je na koncu v rdečih številkah prikazal izmerjeni čas. Vsi tekmovalci so šli okrog 33 sekund, tako da je bil konkurenčen, sem mu sporočila.
Mestece, kjer smo preživeli smučarski teden smo dosegli skozi Turski predor. Avto smo naložili na avto-vlak in v dobrih 15 minutah prišli na drugo stran Visokih Tur, kakor se kliče gorovje tam spodaj od Salzburga. Bad Gastein je poznan tudi po zdraviliškem turizmu in mnogih starih hotelskih zgradbah iz obdobja Belle Epoque. Te so postavljene v strmo pobočje kotline, skozi katero teče reka, ki je v središču mesta poznana po svojih slapovih na eni in drugi strani ceste.
Kombinacija smučanja in namakanja v termah je odlična kombinacija. Tudi tod vse teče kot po maslu, vse je vzorno organizirano, čisto in urejeno. Všeč mi je bilo, ker je bilo dosti bolj mirno kot kje pri nas in v določenih conah udobja intimno - tod je bilo prepovedano klepetanje, brez elektronskih naprav, prepovedana je rezervacija ležalnikov s pogrnjenimi brisačami. Cona je namenjena počitniku in relaksaciji. V ceno je vštet tudi obisk sauna parka na strehi kompleksa. Imajo več finskih savn različnih velikosti.  Največja je bila zagotovo za okrog 2o ljudi in še nikoli nisem bila v tako veliki. Podobno kot na smučiših smo tudi tu srečali več skandinavsko govorečih obiskovalcev kot turistov iz avstrijsko nemških dežel. Veliko je bilo Dancev in Švedov. Vsi smo potem nagi tacali po snegu, ki je že od poznega popoldneva naletaval in se nabiral v prve centimetre. Razmišljala sem, da pred dvajsetim februarjem nikakor še ne morem razmišljat o pomladi, pa čeprav zima letos še kako štrajka. V usta sem lovila snežinke z neba in občudovala belino, ki se je svetila v temi.

Razpokančki

Načečkan recept razpokančkov že od nekdaj visi na mojem hladilniku. Nisem ga še prepisala v svoj blokec, razpokančke pa že velikokrat spekla..., tudi zato, ker je bil recept takoj pri roki, predvsem pa zato ker so res zelooo slastni.
Že večkrat se mi je zgodilo, da sem  v izogib brskanju med svojimi recepti iz bloka, na raznih listkih,.. recept hitro našla kar tukaj - na svojem blogu. Zato naj sem zapišem še recept za razpokančke. Ostale recepte najdete v zaznamku recepti, desno ali pa v pasico iskalnika napišete npr. limonov narastek, kolač, pastičo, razpokančki, ..

RAZPOKANČKI 

Potrebujemo:

• 210 g ostre moke
• 55 g masla
• ščep soli
• polovico zavitka pecilnega praška
• 1 vanilijev sladkor
• 2 celi jajci
• 230  g čokolade za kuhanje (najboljša je Gorenjka)
• 80 g sladkorja v prahu + nekaj mletega sladkorja za povaljanje

zelo pomembno: masa-testo mora počivati v hladilniku vsaj 4 ure, oz. najbolje čez noč in moka mora biti obvezno - ostra!

 

Nad paro razstopimo čokolado in maslo

Penasto zmešamo jajca,  sladkor v prahu, dodamo ščep soli, vanilijev sladkor.  Dodamo raztopljeno čokoladno maso.

 Primešamo ostro moko.

 Pustimo v hladilniku minimum 4 ure, najbolje pa čez noč!!! To je obvezni element recepta!

Naslednji dan iz dobro ohlajene in postane čokoladne mase oblikujemo kroglice kot oreh velike, ki jih povaljamo v mletem sladkorju.

 Pečemo na cca 180 stopinj največ 10 minut! v sredini morajo biti še prijetno mehki. Pri prvi peki nadzirajte peko, da se ne bi spekli preveč. To se rado prehitro zgodi.

Razpokančke jemo z užitkom, ne preveč na hitro in ne preveč hkrati... ker imajo ogromno temne čokolade, je to lahko tako kot da bi pojedel tako čokolado ;)

Darilca in o paketu Drobtinic

V prejšni objavi sem obljubila darilca v takih in drugačnih bombažnih vrečkah. Hvala vam za vse ideje. Izpolnila jih bom za vas in prišparala zase ;)
Anonimne se mi lahko oglasite na mail, ki je objavljen desno, da vas spoznam in vam pošljem darilce. Anjo, ki se mi je tudi oglasila v komentarju pa že poznam. Že od njenih čisto rosnih blogerskih začetkov.  Prav njene Drobtinice so tudi mene navdihnile, da sem pričela pisat blogerski dnevnik.

Od Anje sem ob njeni obletnici dobila čudovito rdečo škatlo mnogih reči. Paket je bil lično zavit in na njem so bile znamke z vrtnicami. Anja je sebe opisala prav s stvarmi, ki jih je dodala v paket: Je bralka, vrtnarka, zeliščarka in reciklatorka  in še vse vmes in naokrog, če jo citiram. In zagotovo je hudo dobra tovaršica otrokom v šoli in zelo lepo riše. Vesela sem bila njenega darila in obljubile sva si, da se enkrat snidemo čisto zares.

Vrečke za kruh, za dneve obdarovanj

To je ena arhivska objava iz decemberski predprazničnih časov, takrat ko je prtežni del misli vpet tudi v praznična obdarovanja.  
Spet sem šivala vrečke za kruh, ki jih lahko uporabimo tudi za kakšne druge reči npr. iz kopalnice, za perilo, ipd.
Te  spodaj so namenjene za kruh, zato so vse podložene.  Zunaj sem uporabila ostanke bombaža, lanu,  ostanke lepših podob, prišila kose čipke. Znotraj je tanjši bombaž v natur barvi.

Teh spodaj nimam več.

Še nekaj jih bom sešila.  Eno - ali več :) bi rada sešila po vašem namigu: poskusite mi opisati kakšno vrečko bi vi imeli, zakaj bi jo uporabljali ali bi jo morda komu podarili.  Lahko mi namignete tudi čisto na kratko in morda bo šla moja misel na vašo asociacijo čisto v drugo smer, kot si predstavljam jaz?

Eno  - ali morda kakšno več :) sešijem in jo podarim med vas.

Sporočite mi do ponedeljka zvečer!

Trenutki časa 08.01.2020

V službi so orhideje preživele 14 dni mraza in lepo cvetijo. V belem. Naj cvetijo namesto beline snega. Razgledi skozi okno, v gore, so lepi, sončni, čeprav na fabriko do Valentinovega ne posije sonce.
Ko se vozim domov poslušam poročila. Amerika, Trump, IrakIran in naši vojaki.
Malo pobrskam po internetu in zapazim zanimivo kombinacijo, ki le bogve kaj pomeni - tako numeroško, po izračunu kombinacij vseh imen?

Donald in tri Majki.

Ob Trumpu so bili tudi podpredsednik Mike Pence in obrambni minister Mike Esper, državni sekretar Mike Pompeo ter vojaški vrh. 

Majke jim, reče Dragi, ko mu preberem.