Ujeti čas

Obrnila sem zadnji list letošnjega koledarja.
To je zadnji od šestih utrinkov Feotovih verzov. Tudi nanj sem se spomnila pred dnevi, ko sem se sprehodila po pokopališču in postala ob njegovem grobu.
November je stvari vzel v svoje roke. Podaril nam  je spokojnost dneva, deževne in meglene dneve,  v vetru plesoče listje, sneg v gorah. Oče bo v svoj dnevnik danes popisal, da smo v teh dnevnih prešli jesensko deževje. Soča je narasla preko cepljene skale. Prav je tako. Ker oče vedno pravi, da mora biti v vsakem koledarskem letu eno jesensko in eno spomladansko deževje. To pomeni, da mora Soča takrat preko cepljene skale.  Drugače nekaj ne štima in se to kasneje pokaže v nelogičnih vremenskih okoliščinah, takrat ko jim to ne pritiče. 
Po treh tednih smo bili čez praznike spet vsi skupaj doma. Tamala se je vrnila iz Irske, študentka iz Ljubljane. Ujeli smo za trenutek čas in si ga srčno delili med nas. Res bi se bilo brezupno mučiti in verjeti, da bi trajal predolgo. Bolj kot se je bližala nedelja, bolj smo postajli sitni in tečni drug drugemu. Punci sta komaj čakali, da se vrneta v Ljubljano.  V hiši je spet postalo običajno mirno, brez velikih kuharij, polnih pralnih strojev ter krega, kdo bo zložil gate in štumfe, kdo pripravil mizo ali obesil četrto žehto perila.
Kar naprej smo poskušali ujeti svoj čas. Si ga deliti v obliki sreče med nas. Nikoli seveda ni trajalo dolgo. Ker je sreča vedno le kratke sape in le prijetno ugodje v času, ki ga lovimo.

Carpe Diem dan

Minil je zadnji oktobrski vikend. Dva pomembna dneva.  Dva dneva, za katera smo vedeli, da sta zadnja. Tako čudovita, poslednja, v najlepši zlati jeseni.
Geslo - Izkoristiti dan, je vlekel množice ljudi v hribe in na morje. Tudi kdo od tekačev na Lj. maratonu bi raje ta dan šel na Krn ali plavat v Fijeso.

Carpe diem quam minime credula postero, je rekel Horace, rimsi pesnik ki je živel v nekaj desetletjih pred rojstvom Kristusa. 

 'izkoristi dan, čim manj zaupaj jutrišnjemu'.

Mnogi so mahnili na Slemenovo špico gledat macesne, ki je bila sprva tudi moja in sestičina ideja, pa sva se premislili prav zaradi napovedane splošne obleganosti Vršiča in tistih macesnov tam gori. Mogoče nama bo uspelo tja gor, še preden zaprejo Vršič čez zimo.

Vzela sem dan v svoje roke. Pustila sem v nemar vsa gospodinjska dela in reči. Naj počakajo dež. 

Uživala sem čudoviti dan in se mu prepustila. 

V kratkih rokavih sva s sestro šli ob reki v hrib pod Krn, do Drežnice in po grebenu strmo navzdol, mimo slapa Kozjaka do reke.

Vredno je bilo. 

Mamino kosilo bom povrnila. Jutri bo dež. 

Tudi nedeljsko slaščico še spečem. Včeraj sem se ji izneverila.

Zlata jesen je bila mogočna. Popolna. Vredna dneva in pozabe na vse okrog in na dan potem.

Zbogom najbolj zlata jesen!

Kartica z Irske

Naša dijakinja je še s tremi sošolkami v okviru Erasmus izmenajve na praksi na Irskem. Pravijo, da je Irska najlepša dežela, s pomembno opombo - takoj za našo Slovenijo, zeleni pašniki pa so tako lepi, da bi še same najraje postale kar krave. To izjavo lahko podajo le veterinarske tehnice, ki so navdušene nad vsemi kravami, ovcami in konji, ki se pasejo na klifih ob morju tam na severu.

Vreteno časa

Nedelja je, proti koncu oktobra. Napovedanih je do 25 stopinj celzija. Vikend  brez sonca.
Cel vikend sva sama. Ena punca vodi skavte na Jakcu, Tamali je tudi v eni od skavtskih skupin. Druga punca je na izmenjavi na Irskem. Pišemo si in pošiljamo fotografije. Ona zeleno irsko idilo s čudovitimi oblaki, mi njen bolj ali manj mačke.
Zakurim v peči, da se posuši perilo. Prijetno toplo postane.  Zunaj ni prijetno. Vlažno je, sivo megleno, grdo. V kratkih rokavih grem na sprehod do reke. Ujame me dež.
Študentka ostaja v Ljubljani, Tamali je prehodil 27 kilometrov v petih urah in pol, cca 43ooo korakov pravi. Bilo je zabavno, čeprav so na orientacijskem tekmovanju že takoj  zalutali in se tako že na začetku izgubili.  Namesto da bi prišli v spodnji Logatec, so prišli v zgornji Logatec. Utrujen se vrne domov. Tiramisu s kakavom sem pripravila posebej zanj. Zmazal ga je. Z dodatkom.

Vrtimo vreteno časa. Nitke tečejo. Čas teče. Tri klopke po tri nitke. 
Si čas lahko razdelimo? Si vzememo čas? Kdo nam krade čas? Včasih se klopček navitja skotali po tleh. Ujame ga mačka in ga zbrca s seboj. Jezim se. Spet dobim svoj klobček v roke. Navijam naprej. Na vsakem klopku sta dve debelejši nitki in ena čisto tanka.
Navijam iz vretena časa, ki si ga vzamem v uteho reči, ki so mi pri srcu.
Navijam niti iz vretena časa na klopko spominov. Iz časa v oktobru na klopko spominov tega babjega poletja v oktobru, pravijo.

Angleški vzorec v slytherin zeleni

To niso desne in leve. Eni mu rečejo angleški vzorec, vso video pomoč in navodila pa najdete pod "brioche stich".  Vzorec res ni težak, lepo se plete. Le popravljanje napak je težko in kar komplicirano. Te se najde pod "fixing mistakes - brioche stich".

Vzorec je primeren za šale, saj je enak na obeh straneh in hkrati še rahel in zelo raztegljiv. Pletem iz zelo stare devet nitne zelene volne, ki jo previjam iz špolic. (res ne vem kako se temu reče po slovensko - ampak FRAN.SI vse najde - po bovško in ziljsko je to - tulec, vretence, tuljava na katerega je navita volna.  

Barva se ne vidi čisto lepo, ampak je res lepa zelena -  podobna slyterin harry potter barvi. 
Enkrat bo nastal cel pulover. Imam časovnico.

d

petkov dan, ki ni bil kar tako

Pred dnevi sem se zavezala da bom vsak dan pripravila objavo. Do nedelje. Objave bodo, ne zatajim kar tako. Danes takšna brez fotografije. Ker v bistvu se res ne vem kaj spomniti, fotografij nimam na zalogi. Z veseljem pa sem ugotovila, da zaslonka pri fotoaparatu sploh ni pokvarjena. Dela! Tako bom v bodoče lahko dodajala bolj kvalitetne fotografije, ne le telefonskih, kakršne so bile  zadnje čase vse po vrsti.

Še preden sem pričela pisati zgornje, sem zapisala to spodnje:

Medo plus manjka še punčka, pulover zeleni, mamin oranžni-pa poišči gumbe, smreke v delu, Irska, torbe v modrem poišči slike -so nekje, en recept, nova črnomodra v rdečem vezena torba.

Zato da, ne bom pozabila in da  boste vedeli kaj bodo možne teme v prihodnje.   Aha, točno -  danes imava obletnico poroke. Spomnila sem se zjutraj, ko sem v službi premaknila časovnik na koledarju - hmm, kaj je že to nekam poznan datum? :) Namesto ene,...kao da mora biti dobre večerje, sem si zvečer zaželela pice z jurčki in butičnega, ta dragega piva, pale ale ali kako je že.  Jurčki so bili sveži, pica je bila odlična  in skupaj sva jo zmazala z užitkom! Pivo pa mene itak tako hitro prime,  da je veselje!

Malo sentiš

Nocoj se mi posluša takšna sentiš muzika. 

Ta komad je eden izmed najlepših takih. 

Že po imenu,...čeprav je samo navadni.

ker je manj več

 

in še to od benda, ki se drugače bolj zaj...

leži s čivavo na plaži in podobno. 

 ma so dobri. 

 In znajo biti sentiš, čeprav samo v enem in edinem takem njihovem komadu. 

 

Sentiš navadni - Zmelkoow