Preden se naša dolina dokončno prebarva v kičaste rozaste barve, vam pokažem še nekaj prvinskih slik pokrajine tega majskega časa. Na sprehodu ob reki, skozi popolno zeleni gozd si pridobim najbolj pozitivne energije, naboja, ki vzpostavi ravnovesje v telesu in človeškem duhu. Eno naredi korak, drugo vdih in pogled v zeleno naokrog. Zeleno, ki te ljubim zeleno, je znani citat F. G. Lorce, v članku v sobotni prilogi Dela pa je lepo opisano, kako narava, gozd, sprehod in meditacija ob hoji vpliva na nas.
Federico García Lorca: Mesečna romanca
(prevod Aleš Berger)
Ljubim te, zeleno, ljubim.
Veje in zeleni veter.
Ladja na širokem morju,
na planini iskri žrebec.
Na balkonu ona sanja,
v pas se ji lovijo sence
koža in lasje zeleni,
oči hladno posrebrene.
Ljubim te, zeleno, ljubim.
Pod ciganskim svetlim mescem
ves čas gledajo stvari jo,
nje oči so zanje slepe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar