Čokolada iz konoplja.net

Iz službe sem prišla sitna, pmsjevsko nastrojena. Doma v nabiralniku dobim bel listek pošte – priporočeno pismo. Potiho zakolnem, le kaj je to. Davkarija?  Radarska slikca? Parking v Ljubljani? Tavelika in dijaški?

Ne da mi miru in odletim do pošte. Odleže mi in zdi se mi, da se nasmejem, ko podpisujem v poštno knjižico.

Paketič in v njem -  Moja čokolada. Postajam dobre volje in se smejim paniki pred desetimi minutami. 

V paketku je ena prav posebna čokolada -   čokolada s konopljinimi semeni. Ponovno nasmeh in moje počutje je popolno nasprotje počutju izpred četrt ure nazaj.

Usedem se za mizo, si nalomim  čokolade. Sama sem, vsi so se nekam zgubili in nenevaden mir je v hiši. Jem čokolado. Zlagam jo v kupčke. Dobra je. Drobna konopljina semena, ki so posuta po vrhu  pokajo v ustih kot tiste otroške pokalice, ki jih imajo mulci v nekih vrečkah cukra. Zabavno.  Čokolada je mlečna, dobra, semen ni preveč, ravno prav. Še en košček. Serotinin deluje. Počutim se dobro, zadovoljno, srečno, ker pošiljka ni bila nebesno modre barve.

Pomislim na konopljo in njeno  slabšo varianto, ki jo imamo vsi v glavah v prvem planu.  Na ovitku ni narisana tista prelestna zelena rastlina z lepimi listi, ki bi komot bila okrasna roža. 

Spomnim se dogodka, ko sem enkrat v bio trgovini hotela kupiti konopljino čokolado, na katerem je bil narisan velik zeleni list. Hčeri sta me istočasno pogledali hudo čudno in se tako naglas zgrozili, da se je še trgovka smejala a se delala, da se ukvarja z nečim drugim.  »Mama, a je vse uredu s tabo? Saj bo mama, saj bo...« Nisem izgubljam časa o tem, da bi jim razlagala, da je to seveda neka druga konoplja, da je v prodaji vse legalno, da itak ne smejo prodajati izdelkov s kakršnim koli THCjem...

Ponovno vzamem v usta nov košček. Zlagam koščke čokolade in sestavljam tihožitje. 
Spomnim se, kako sem poleti v hčerkini knjigi dobila slednik zelenega lista prelestne rastline, da me je kar streslo... No, na koncu je bil to velik list industrijske konoplje, ki v velikih poljih raste po Dolenjskem,  kjer so se potepali s skavti. Pokazala mi je filmček  - foto sešn v zelenem polju, ki zgleda prav fascinantno. 

Pojem že nevemkateri košček in uživam v miru. Paše. Sedaj sem okej, nič več sitna. Nekaj zadnjih koščkov zložim na krožniček in ga pustim na polici. Tam me preseneti naslednji dan. V ustih spet pokajo in hrustajo semena. To je čokolada, ki preganja sitnost, si rečem in vse spet štima, tako kot je prav.