Še en pleten izdelek iz januarja, pravzaprav dva. Buf je bil prvotno načtovan za čez večjo običajno glavo, a je bilo pletivo tanjše in prvotnega nasnutja premalo, da bi vse skupaj šlo čez. Škoda mi je bilo podirat tako lep niansiran mehak moher iz merino volne, ki prav nič ne pika. Buf sem tako namenila nečakinji, ki je bila vsa ponosna in važna, da ima ravno tak buf okrog vratu, kot njen najljubši plišasti kuža. Starejša sestrica je bila ljubosumna in ponižno gledala vame, če lahko spletem še zanjo.
Buf pozimi je res praktičen. Če zebe si ga potegneš čez usta do lica in čez nos če veje veter, v toplih prostorih pa ga enostavno potegneš čez glavo stran. Hkrati je dovolj manjši od šala, da ne dela gužve pod bundo in stoji tako kot bi nadomeščal podaljšan puli ovratnik zimskega puloverja.
Imela sem še eno klopko enake volne. Drugi buf, za drugo nečakinjo sem začela štrikat na drugem koncu klopke, ki sem jo nalašč previla. Tako so bile barve drugače locirane kot na bufu mlajše sestre, da ga lažje ločita.
Ni komentarjev:
Objavite komentar