Prav danes se spominjamo potresa leta 1976, ki je naše kraje zaznamoval in dodobra spremenil mnoge vasi in naselja. Spominska slovesnost, ki pravkar poteka v Breginju in na kateri poje tudi moj oče ima naslov "Kje ste bili, ko je streslo?"
To je pravzaprav dan, kamor največ daleč sežejo moji spomini iz otroštva. Nisem bila stara še 5 let, ko sva z bratom prvič prespala v novi hiši, v čisto novi alplesovi sobici. Bila sem navdušena in od vsega novega seveda nisem mogla kar tako zaspati. Občudovala sem mojo novo oranžno sobo. Baje je bil potres točno ob devetih zvečer. Najbolj sem se ustrašila krika in to, da je mama privihrala po stopnicah po naju. Brat je že spal, vsi smo šli pred hišo, ko je pritekel oče od pevskih vaj. Zmanjkalo je elektrike. Tisto noč smo spali v avtu, kasneje je naša nova hiša postala kuhinja še za nono, katero stanovanje je bilo potrebno obnove. Še ne novo zgrajeno igrišče ob šoli je postal velik zbirni center, tam je bilo polno prikolic. Mislim, da jo je dobila tudi nona. Kmalu v juniju se je rodila sestična in vsem tem otrokom v naših krajih pravimo "potresniki".
Kasneje sem kot odrasla doživela potres leta 1998, ki sem se ga hudo prestrašila in se šele takrat res zavedla kaj je to strah in nemoč človeka pred velikansko močjo narave.
 |
| Kobarid 1976 |
 |
| Kobarid 1976 |
 |
| Kobarid 1976 |
Leta 1976 sem bila ravno v trebuhu. :) Tistega konec 90. se pa spomnim. Še našo montažno hišo v Ljubljani je zelo guncalo, si ne predstavljam, kako je bilo šele pri vas.
OdgovoriIzbrišiTudi jaz se ne predstavljam, kako vas je treslo, ker je tudi nas v okolici Kranja treslo.
OdgovoriIzbrišiJaz sem šla ravno spat, ko se mi je začela tresti postelja. Ker sem imela bujno domišlijo sem stekla k mami v kuhinjo, češ, da je nekdo pod podteljo in mi jo trese. Mami me je najprej mislila zavrniti, potem pa je videla, da ji voda, ki jo je imela pripravljeno za pomivati pljuska sem in tja in smo nato vsi stekli na ulico.
Groza me je bila leta 1998, ampak ne toliko potresa, kot pa dejstva, da ko se je začelo tresti, sem mislila steči z otrokom ven in sem se šele na stopnicah zavedala, da imam še enega otroka, ki spi v zgornjrm nastropu, to da sem v prvem trenutku pozabila na drugega otroka mi je še danes grozno.
ja bila sem stara 9 let bilo je zvecer ko je ztreslo:(((
OdgovoriIzbrišispomnim se gledala sem tv z sestrico in oce je sedel zraven ko se je zgodilo stanovali smo v Domzalah v 2 nadstropju kr orng je zguncalo .... potem pa smo odrveli ven.... mama pa se je ravno vracala iz sluzbe..... bili smo orng prestraseni:(((
Taprvi potres sem še veselo "plavala", drugi pa je bil čas srednej šole in sošolec iz Bovca je potem analiziral kako je to zgledalo v živo :(...groza
OdgovoriIzbriši