Počitniški teden.
Med guglbrskanje, ki ga dolgujem še za ta mesec vam danes javljam enega posrečeno smešnega, ki sploh ne spada na ta blog, pa vendar...
Nekdo je namreč brskal "človeško telo" in naletel na moj blog :o.
Res me je zanimalo, kje sem kdaj kaj pisala o tem. V pasici "preišči ta spletni dnevnik" sem napisala iskalni niz. Hecno. Tudi skozi brskanje na blogu najde eno objavo:
"julijski sprehod med plohami". Zanimivo. Pa to pomeni le, da se "človeško telo" pretegne in malo razmiga. ;)
In kaj naj danes res napišem o "človeškem telesu"?
To, da imajo mulci doma eno hecno igrico, "Operacija", kjer iz telesa precizno pobirajo razno šaro, kar je glavna naloga igrice?
Ali naj raje napišem nekaj o gibanju in stanju "človeškega telesa" med počitniškim tednom pred prvim novembrom?
Počitniški teden je že več kot na polovici. Punci sta začeli jamrati, da bo treba narediti obnove Antigone, Ojdipa in Visoške kronike. Da vidite, kako se je Tamala razburjala nad Visoško kroniko. Njen monolog je bil: "... ni govora, da to knjigo prebereš več kot dve strani skupaj. En sam dolgčas,.. potem ko pride Agata je malo bolje, sicer pa sem sigurno ena redkih v razredu, ki sem prišla do konca... in nekaj moram napisat, saj ne moremo vsi imeti isto, če prepišemo iz dijaškeganet."
Tudi počitniški čas za najmlajšega se vrti okrog branja knjig. Tolaži me: "..da je on take sorte, ki knjige raje bere potiho kot na glas,.. da naj ne skrbim, ker je po branju tretji v razredu in da mu gre vedno bolje. " Ojej... bralni list za mesec okotober je tako rekoč prazen. Že res, da je hitro in z veseljem izračunal, da bi moral prebrati 3 besedila dnevno, da bi ga dopolnil do nedelje zvečer. Kaj bo pa res v nedeljo zvečer zapisano na listu, ki visi na hladilniku, pa ne vem.
Naš Dragi je potrgal ves kivi na vrtu in letošnja letina je rekordna. Kar sedem gajbic kivija, ki nas bo skozi zimski čas oskrboval z vitaminom C.
S puncami smo šle na šoping, ki jima je bil obljubljen med počitnicami. Prvič se mi je zgodilo, da sem dvakrat falila pin kodo pri plačilu s kartico. V tretje raje nisem poskusila in tako plačala s še zadnjim kešom v denarnici. Trgovka me je opozorila, da je tipkovnica malo drugačna, zamaknjena. :o Bila sem že tako zmedena, da za tretji poskus nisem imela več pojma, katera številke so v kombinaciji. Tema. Doma sem ugotovila, da je vse OK,... še vedno vem pravo številko, zakaj pa so ene tipkovnice drugačne, mi je pa butasto.
Doma je hišno stanje dramatično. Mali pravi, da "ni še končana poslednja bitka" med njegovimi veseoljskimi ladjami in podmornicami,... zato še ne more pospraviti...Tavelika pravi, da je totalno lena, ker "človek ne more delati, če je zunaj kristalno jasno nebo brez enega samega samcatega oblačka." Če bi bil vsaj en na nebu, bi mogoče še šlo, tako pač ne. Tamala mi je hitro dala vedeti, "...da bo sedaj najprej naredila domačo nalogo, potem bo očistila bivališče mišem, potem bo šla pod tuš in šele potem bo mogoče čas tudi za - javno dobro". Ojej, "javno dobro". To je sedaj naša nova besedna zveza in večno vprašanje: "Kdaj bo kaj časa za "javno dobro" :))
Priznam, danes je tudi moje "človeško telo" zabušavalo. In seštrikalo nekaj čisto ljubkega. :)
Prav nič za "javno dobro" ;)
