Po njem je imenovana ulica v Kobaridu, Tolminu in še kje. (kar 40 ulic v Sloveniji nosi ime po Simonu Gregorčičevu).
Po njem nosi ime tudi naša osnovna šola.
Na predvečer rojstnega dneva osnovnošolci že vrsto let pri spomeniku v Kobaridu pripravijo kratko proslavo "Prižgimo lučko pesniku". Tudi včeraj zvečer so recitirali. Bilo je nenavadno toplo, včasih pa so otroci ta večer prvič oblekli bundo in si v prvem mrzlem jesenskem vetru navlekli kapo na glavo.
Rojen na Vrsnem pod Krnom in pokopan na Svetem Lovrencu nad Sočo.
Imenovan tudi Goriški slavček.
Slavček je bil naslov šolskega glasila v mojih osnovnošolskih časih, Slavčkov odmev pa je glasilo današnjih generacij. Še vedno odmeva - danes v elektronski obliki, jaz pa še zmeraj vonjam tiste naše izvode izpod ciklostila.
Kljub temu, da je bil Simon Gregorčič duhovnik, je imel svojo ljubezen.
Svetlo sonce. Svojo Dragojilo. In on njen mesec. Nikoli skupaj na nebu.
Ti meni svetlo sonce (Simon Gregorčič)
Ti meni svetlo sonce,
a jaz sem mesec tvoj,
od tebe luč dobivam,
od tebe ogenj svoj.
a jaz sem mesec tvoj,
od tebe luč dobivam,
od tebe ogenj svoj.
Ko tvoja luč mi sije,
svetal mi je obraz,
ko žar mi tvoj zatone,
obda me mrak in mraz.
Za tabo vedno vije
se misli mojih pot,
začaran duh spremljuje
te vedno in povsod!
Neznanska moč me vleče
do tebe, sladka stvar -
doseči pa ne morem
nikdar te, oh, nikdar!
Res je vaš slavček. Rada imam njegove pesmi. :-)
OdgovoriIzbriši