Zadnji majski vikend

Deževno, mrzlo, sivo in vse skupaj  čudno za maj. V gorah je 20 centimentrov snega. Sestra mi je povedala, da je svojo dojenčico oblekla v kombinezonček, (tega sem ji ob njenem rojstvu januarju kupila občutno prevelikega), ko jo je v vozičku na Dan mladosti peljala na sprehod.

šivala sem,.. ko je zunaj lilo kot iz škafa. 

Ta vikend se ni zgodilo nič kaj tako zelo drugačnega, kar se ne bi dogajalo vsak vikend.  Za motivacijo in udarno delovno energijo si postrežem z glasbo, ki preglasi zvok sesalca... In ko sem danes spet prišla s sesalcem na plano, mi je Mali kar sam od sebe dal gor "ta rdeči CD, ane mama" :) Tudi njemu je muzika všeč in jo skupaj ubereva...najbolj mu je všeč  tista: "Bella ciao, bella ciao, bela čau, čau, čau.."

V fotoaparatu je ostalo še nekaj fotografij iz letošnjega maja. Dva trenutka, ko je imel Mali kazen in je bil zato 24 ur brez računalnika in risank, saj večer prej ni umil zob. Prisegel mi je, da se zaveda, da naslednji dan ne bo šel na računalnik in tudi risank ne bo. Niti poskušal ni. Pokorno. Poiskal si je svojo prvinsko zabavo. Kot v starih časih se je igral z dinozavri in ta glavnim Herojem.

In strl mi je vse mandelje, ki mi jih je dala prijateljica. Dobro mu je šlo od rok, s prav posebno napravco, ki sem mu jo našla v zadnjem kotu predala. Ko sem se sama večer kasneje lotila orehov, mi ni šlo. In Dragi me je vprašal "kaj delam, kaj se grem..." to je namreč napravca za odpiranje steklenic :o In orehov res ni zmogla dotolči...
Aja, še to: Mali je naslednji večer -  seveda  -  tekel umiti zobe... :)

Mala sestra malemu bratu vedno poišče super zabavo in igro. Kar malo preveč "otročja" je za njen šesti razred. A njene ideje in pogruntavščine obožujejo vsi mulci naokrog. Tako me je enkrat Mali navdušeno klical in kričal na ves glas, da naj pridem pogledat, "kako se vlečejo podgane in miši čez balkon".

 ... gor in dol... .

 potem pa na en izlet, en giro v vozičku  naokrog, ... pa spet gor..

Ojej, ko bi ta Punca včasih počela kakšne bolj pametne reči. Sedaj bom spet jamrala...ampak pospravljanje njene sobe je moja, pa tudi njena nočna mora... Enkrat sem med njemi "zapiski" videla zapisano: "...ugotovila sem, kaj me spravlja v slabo voljo. To je zvok sesalca. Še posebej, če ga povzročam sama." :))
Za njeno "prevzgojo" sem angažirala tudi Taveliko hči, da ji nekako dopove in zmotivira, da bi postalo stanje v njeni sobi vsaj malo življensko udobno. Večkrat ji pomaga pri pospravljanju, saj ko postavim ultimat ni druge, kot da poišče pomoč.

Tako sem enkrat v maju,  (ko sem vstopila in prekoračila vse stvari zmetane po tleh in se zgrozila ob pogledu na koš polnem papirja, na katerem vrhu so bili vrženi najbolj blatni telovadni copati na svetu... ) na njeni mizi zagledala zapis, ki ji ga je pustila Velika sestra. Nasmejala sem se in gotovo se boste tudi vi. V foliji je bil lično prilepljen na desni konec pisalne mize. In sem ga dokumentirala. Okolice nisem in je ne bom več... da se je prav nič ne prime (PA JI JE NAPISALA Z VELIKIMI ČRKAMI) ) se strinja tudi Velika sestra.