Konec maja

...praznuje moja prvorojenka. Navadno ji naberem najlepših rož z vrta. Letos pa zaradi dežja, hladnega vremena,... samo nemo zrem skozi okno in opazujem, kako močno pogrešajo sonce tudi vse rožce.  Ko bo posijalo sonce, naberem rož! V čast soncu in majskemu dekletu!

Sešila sem ji enostavno torbico,  tudi zanjo srčasto, z gumbki :)

Belo platno sem že nekaj časa nazaj potiskala s krompirjastimi štampiljkami. 

Uporabila sem rdečo-oranžno-vijolično kombinacijo, ki nam je puncam zelo všeč. Na zunanjo stran sem sešila enostavni žepek na zadrgo in vanjo spravila glasbeno presenečenje. Danes zvečer na ves glas v svoji sobi posluša ...

...Za naju punca, naj se svet drgač vrti, naj se obrača, kot nama prav se zdi...

Naj se vrti vrti, vrti, kot se mladim puncam zdi. Tako mora bit! 

Dobra muzika. Enkrat, ko smo slišali reklamo na radiu za akustično različico Dan D, je rekla "ta CD bi imela pa tudi jaz."
"Tudi jaz, " sem ji odgovorila :)

 Mlajša sestra pa ji je pripravila samo njeno presenečenje. Vsem je govorila, da je to veliko presenečenje, skrivnost... pa je na koncu vsem na očem na vrhu svojega koša, sredi sobe, ... pustila sledi... V akvarijček-okvirček, ki se kupi v Ikeji, je nasula moooooorje bonbonov, najljubših in najslajših na svetu,..Baje da jih je 8 ali 9 paketov. In veste kdo plava v mooooorju bonbonov? To pa je bilo presenečenje, ki se ga lahko domisli samo Tamala.
Počakajte malo, kmalu pride oseka :),... takrat vam pokažem.

Zadnji majski vikend

Deževno, mrzlo, sivo in vse skupaj  čudno za maj. V gorah je 20 centimentrov snega. Sestra mi je povedala, da je svojo dojenčico oblekla v kombinezonček, (tega sem ji ob njenem rojstvu januarju kupila občutno prevelikega), ko jo je v vozičku na Dan mladosti peljala na sprehod.

šivala sem,.. ko je zunaj lilo kot iz škafa. 

Ta vikend se ni zgodilo nič kaj tako zelo drugačnega, kar se ne bi dogajalo vsak vikend.  Za motivacijo in udarno delovno energijo si postrežem z glasbo, ki preglasi zvok sesalca... In ko sem danes spet prišla s sesalcem na plano, mi je Mali kar sam od sebe dal gor "ta rdeči CD, ane mama" :) Tudi njemu je muzika všeč in jo skupaj ubereva...najbolj mu je všeč  tista: "Bella ciao, bella ciao, bela čau, čau, čau.."

V fotoaparatu je ostalo še nekaj fotografij iz letošnjega maja. Dva trenutka, ko je imel Mali kazen in je bil zato 24 ur brez računalnika in risank, saj večer prej ni umil zob. Prisegel mi je, da se zaveda, da naslednji dan ne bo šel na računalnik in tudi risank ne bo. Niti poskušal ni. Pokorno. Poiskal si je svojo prvinsko zabavo. Kot v starih časih se je igral z dinozavri in ta glavnim Herojem.

In strl mi je vse mandelje, ki mi jih je dala prijateljica. Dobro mu je šlo od rok, s prav posebno napravco, ki sem mu jo našla v zadnjem kotu predala. Ko sem se sama večer kasneje lotila orehov, mi ni šlo. In Dragi me je vprašal "kaj delam, kaj se grem..." to je namreč napravca za odpiranje steklenic :o In orehov res ni zmogla dotolči...
Aja, še to: Mali je naslednji večer -  seveda  -  tekel umiti zobe... :)

Mala sestra malemu bratu vedno poišče super zabavo in igro. Kar malo preveč "otročja" je za njen šesti razred. A njene ideje in pogruntavščine obožujejo vsi mulci naokrog. Tako me je enkrat Mali navdušeno klical in kričal na ves glas, da naj pridem pogledat, "kako se vlečejo podgane in miši čez balkon".

 ... gor in dol... .

 potem pa na en izlet, en giro v vozičku  naokrog, ... pa spet gor..

Ojej, ko bi ta Punca včasih počela kakšne bolj pametne reči. Sedaj bom spet jamrala...ampak pospravljanje njene sobe je moja, pa tudi njena nočna mora... Enkrat sem med njemi "zapiski" videla zapisano: "...ugotovila sem, kaj me spravlja v slabo voljo. To je zvok sesalca. Še posebej, če ga povzročam sama." :))
Za njeno "prevzgojo" sem angažirala tudi Taveliko hči, da ji nekako dopove in zmotivira, da bi postalo stanje v njeni sobi vsaj malo življensko udobno. Večkrat ji pomaga pri pospravljanju, saj ko postavim ultimat ni druge, kot da poišče pomoč.

Tako sem enkrat v maju,  (ko sem vstopila in prekoračila vse stvari zmetane po tleh in se zgrozila ob pogledu na koš polnem papirja, na katerem vrhu so bili vrženi najbolj blatni telovadni copati na svetu... ) na njeni mizi zagledala zapis, ki ji ga je pustila Velika sestra. Nasmejala sem se in gotovo se boste tudi vi. V foliji je bil lično prilepljen na desni konec pisalne mize. In sem ga dokumentirala. Okolice nisem in je ne bom več... da se je prav nič ne prime (PA JI JE NAPISALA Z VELIKIMI ČRKAMI) ) se strinja tudi Velika sestra.

Sobotno kosilo - kaneloni s palačinkami

Sobotno hitro kosilo.

No, priprava ni tako hitra, je pa praktična.

Za takšne sobote in dneve, ko imaš v planu veliko čistko, pospravljanje, beljenje,... ali pa sobotno dopoldne prehitro mine ob čveku in kavici s prijateljico, ki jo srečaš na poti v trgovino...

Vse se lahko pripravi že zgodaj dopoldne in potem je ob enih tik-tak.

Spada med top ten jedi po izboru mularije.

Včasih jih lahko pripraviš tudi kar tako, mogoče za večerjo ... ko vidiš, da imaš preveč preveč testa za palačinke in imaš v hladilniku lahko samo sir...

K A N E L O N I  s  palačinkami

(kot predjed lahko pripravite juho po vaši izbiri  - lahko tudi iz vrečke :)

Potrebujemo: 

• testo za palačinke = moka + jajca + sol + mleko   oz. 10 palačink
• 20 dag kuhane šunke
• cca 30 dag sira
• reči za paniranje = moka, 2 jajci, drobtine
• dobro sončnično olje za cvrtje

Spečemo palačinke

 Na palčke narežemo sir in pripravimo šunko

 Na sredino palačinke položimo šunko in vanjo zavijemo nekaj koščkov sira.

 En kos palačinke na tesno zvijemo pod šunko..

 ... in na tesno zvijemo

 Pripravimo vse za paniranje: moka, 2 zvržkljani jajci, drobtine

 Spaniramo vse palačinke ( pri tem večkrat malo potolčemo in stisnemo skupaj da se vse lepo prepoji in nekako stisne v kompaktno spanirano palačinko) (info za najmlajše Paniranje = 1. moka, 2. jajce 3. drobtine)

Sedaj greste lahko pohajat ;)

Na hitro ocvremo v vročem olju na eni strani...

 in še na drugi strani...

 Že prej pripravimo veliko količino zelene solate. Ker solata zelo paše zraven. Veliko solate.

Ponudimo vroče, takoj,... da se sir vleče in peče, šunka pa zadiši...

Najbolj bodo kaneloni všeč mulariji, ker s pohanjem pri njih nikoli ne zgrešite ;)

Torbica v lisičastih barvah

Torbica za rojstni dan. Za punčko, ki bo jeseni prestopila prag šole. In na veliko odprla tudi vrata glasbene šole.  Pravi, da bo igrala flavto. Kot njena starejša sestrica. 

Za glasbeno šolo potrebuješ večjo torbo v katero spraviš veliko mapo in velik notni zvezek.

Za rojstni dan pa je šla tokrat vanjo lisička za srečo in zapestnica prijateljstva :)

1D

...sem bila kot ena zlata ribica... in že pred pol leta nazaj izpolnjevala želje (za rojstni dan in dobre šolske ocene ob koncu leta.. :o ) in zrihtala in kupila karte za Taveliko in njeno prijateljico ter šla v petek z njima na koncert - v tujino, v Nemčijo.
Ogledati si koncert v najstniških letih,...koncert najboljšega banda in najlepših fantov... je največja stvar, ki se ti lahko zgodi v najstniških letih. Dogodek sicer kasneje prav kmalu pozabiš, mogoče ti postane celo malo nerodno, da si bil takrat del tega in ga spraviš v en poseben spominski najstniški predalček...

Veste kaj, takšnega vreščanja, navdušenja, evforije, energije in vsega uauuuuu,... še nisem videla. Saj muzika je bila ...pač njihova muzika, takšen british pop, fajn no,...(še malo morajo fantje zrast pa bodo še boljši, če se prej ne skregajo)... ampak 17 tisoč punc minus 1000 staršev in recimo 100 fantov,...je bilo: "Noroooo!", rečejo punce... Takšno navdušenje se ti lahko zgodi le in samo takrat, ko si še najstnik in je band hkrati na vrhu svoje glasbene poti. Ko sem videla in gledala te punce, sem pomislila na stare črnobele posnetke Beatlesov ob katerih so punce vreščale in padale po tleh...
Ampak časi so danes drugačni, zelo drugačni in tudi muziko in fante so v tem primeru postavili na velikanski svetovni oder drugi. In kot to pišem pomislim na našo Siddharto, ko je šla v svet, brez botrov in takih, ki bi stavili nanje...

Kaj bi vas še zanimalo o bandu, ki se mu reče One Direction (sama se moram vedno zbrihtat, da ne rečem No Direction in potem me Tavelika pogleda izpod čela: "Mama, One,...zapomni si One Direction"). Kot posameznike so jih našli na angleškem X factorju, povezali so jih v skupino, kjer so leta 2010 zasedli 3. mesto.
Evo, pet jih je, tako so zgledali na X factorju in tako jim je ime: Harry, Liam, Niall, Zayn, Louis.
A fantje so imeli velikansko srečo. Nanje je namreč stavil najbolj simpatični sodnik Simon Cowell...in potem se je vse skupaj začelo s svetlobno hitrostjo... Meni je bil na koncertu najboljši komad tale.
Posnetke s koncerta v razprodani Areni v Muenchnu bodo uporabili za snemanje filma v 3D tehniki in seveda bodo vse te punce hotele videti še film, ki bo imel naslov This Is Us - 1D3D. Vidite, tako se streže stvari, ki se ji reče glasbena industrija.

Želja je uresničena; Tavelika in njena prijateljica in še veliko njunih sošolk in prijateljic so v petek in ene danes v Veroni doživele svoj prvi veliki koncert. Moja sestra je imela srečo in je l. 1998 videla Kelly Family pred več kot trideset tisoč glavo množico na starem ljubljanskem stadionu. Sama v osemdesetih letih sploh nisem vedela, da kaj takega obstaja.  Spomnim se, da sem prvič sploh slišala za božič, za Christmas prav v pesmi Last Christmas in da je bila moja prva neuresničena želja doživeti koncert Queenov,... Kmalu potem so se mi začele želje uresničevati, nobene velike evforije in vreščanja,... ena sama uživancija v muziki.

Besedilo je prečekirala glavna obiskovalka koncerta, ki ni hotela napisati svoje reportaže. Pravi, da sem lepo in dostojno zapisala :) . Popravila je velike začetnice pri Direction in dodala This is Us pri naslovu filma (sama sem mislila da je naslov filma 1D in 3D.) Poiskala mi je tudi vse linke fantov.

Ko sem sama poiskala svoj najboljši komad s petkovega koncerta - glej zgoraj - in ga med pisanjem še enkrat poslušala,... kot "ena" taprava Directioner (ja, tudi to sem zvedela, da feni niso več feni ampak so/"smo" ali Directioners , Beliebers (od Bieberja) od Lady Gaga pa so kar Little monsters... :o ) mi Tamala teži, da ima že dosti tega komada, da ga mora vsak dan poslušat v šoli kot šolski zvonec... in da ko bodi oni v osmem in bodo imeli pravico zbiranja muzike, bodo zbrali Frančka...

Samorog

... če sešijem unikorna... ker njena dobra prijateljica obožuje unikorne...

"Kaj pa je to?" vprašam Taveliko hči...

"Uni konj z rogom na čelu in lasmi."

   Naročila sem ji, naj mi ureže kroj. Blago in turkizen bombaž sem izbrala sama. 

Kroj sem prihranila. In sedaj iščem in šparam unikornaste bombaže kose blaga in prejic...

Špinačna omleta

Večerje na hitro in nova rubrika :)

Špinačna omleta. Spomladanska je najboljša. Z najbolj mlado špinačo direkt z maminega vrta (moja še ni dovolj zrasla...)

Potrebujemo (za eno osebo):

1-2 jajci

špinača

sol

malo olja

Špinačo operemo in ocedimo.

 Zrežemo na široke rezance.

 Zvržkljamo jajca. Dodamo špinačo. Za eno žvrklajno jajce dodamo pol pesti špinače, za dve jajci eno pest špinače.

 Premešamo, da se špinača prepoji z jajcem.

 V ponvi oblikujemo omleto, pečemo na manjšem ognju in poskusimo previdno obrniti. Najbolje tako, da omleto preložimo na krožnik, potem pa le tega obrnemo in s tem obrnemo tudi omleto, da se speče še na drugi strani. Ne pozabi soliti - in ne pretiravaj s soljo. Le ščepec, po vrhu omlete.

Nič zato, če se vam obrat ne posreči. To, da omleta razpade se rado zgodi, predvsem če tako kot jaz radi dodate malo preveč špinače.

 Tudi če je omleta razpadla in so otroci pojamrali, da je malo preveč špinače smo skupaj vse pojedli.

Varinata je tudi,  da omleti po vrhu naribate parmezan. Dobro in paše...ampak meni je okus po rahlo surovi špinači tako všeč. Tega sir namreč kar pošteno zakrije malo po svoje...

Torbica v patchwork blokih

Saj že veste, da vadim patchwork bloke. 

Bloki imajo napake, saj je vse skupaj kot rečeno, ena patchwork vaja, 

ampak blokov ne morem kar tako zavreči, pozabiti nanje,...

Iz dveh blokov sem sestavila prav prikupno, ravno prav veliko, mehko, praktično boršetko.

Na koncu je vse skupaj postalo prav simpatično in posebno, originalno,...tudi če imajo trikotniki napake in njihovi kraki malo postrižejo...

In če hočete ob tej priliki (ko prihaja dež in je povrhu danes še mlaj) malo priložnostne glasbe - vam v temu linku ponujam v poslušanje Chopinovo "Žalost" oz. Tristesse, kakor sem enkrat dala "ime" modremu vzorčku blaga, s katerim je podložena notranjosti torbice.