Adijo december!

Čakala sem sneženi dan,... in vezenino za vsak slučaj izvezla že zgodaj decembra,...čakala in čakala sem, da vam jo pokažem, da pade prvi letošnji sneg v decembru...
...do zadnjega decembrskega dne. 
Tukaj je, zadnji decembrski dan in slikca decembru v čast. ;)
Adijo december!

Zapeljite se v novo leto v otroškem užitku,...veselo, srečno, iskrivih oči in rdečih lic.  

Swap razstava drugič (blogerska)

Danes so poštarji dokončno opravili svoje delo in z zamudo dostavili pošiljko še zadnji udeleženki mojega prvega blogerskega SWAPa. Seveda nismo prekosile števila udeleženk iz našega kluba, smo pa zato bile ravno tako dobra družba. Ravno prav velika družba "klepetulj",  prijateljic, ki običajno največkrat komentirajo moje objave ;) in se zato blogersko že kar dobro poznamo. Jožica se nam je pridružila preko foruma otoka zakladov in lahko rečemo, da je bila "naša posebna gostja".
"Določila sem, da sedemo za okroglo mizo", ravno prav okroglo in veliko za pet klepetulj. In ker je miza okrogla, sem SWAP vrečko od svoje sosede na drugi strani dobila tudi sama.

Za mizo sem najprej sedla sama in svoje darilce podarila naši posebni gostji iz Otoka zakladov, Jožici iz gorenjskega konca. Bila je je zelo vesela.

Iz Gorenjske je vrečka romala do punce iz čisto drugega konca Slovenije -  v Prlekijo, k Oldpunci, ki je rekla, da je dobila čudovito božičkovo vrečko.

Sonja je iz kuhinjske krpe sešila vrečko za kruh. Za Vesno, za katero pravi, da ve, da rada peče kruh. Moje mnenje je, da Vesna še raje kvačka. Ker njej je Kvačka, raj za dušo.  

V soboto je iz daljne Prlekije vrečka sicer z zamudo dospela v prestolnico in osrečila novo lastnico.

Vesna je svojo rdeč kvačkan mošnjiček predala Hali, ki ga je bila zelo vesela prav zato, ker ne zna kvačkat, kvačkarije pa zeloooo obožuje.

"Zraven mene je sedela" tudi Hali, ki je zame sešila čudovito laneno vrečko in vanjo skrila dvoje svojih umetnin. Pravi, da je laneno platno je od njene stare mame, staro ohoho let, gumb je za zgodovino in je sešita na roke (op. Hali - ker to edino zna).

Hvala vsem štirim puncam za sodelovanje. V veselje mi je bilo "klepetati" z vami. Izdelale smo raznovrstne in čudovite izdelke, ki naj nam ostanejo v lepem spominu in nam prinašajo srečo! Srečno!

Praznovanja

Pomembnih,... velikih, že kar malo dekliških 12 let naše Male punce. Ko sva krasila torto, me je njen bratec vprašal kaj sem zapisala,.. ker takih črk še ne zna brati... In sem mu prebrala  ".... za 12.rojstni dan". In potem pravi: "Ooo,.. že dvanajst...Sedaj pa ne bo več treba, da jo bo strah, ko bo gledala Sherlocka." :)  (op. saj veste tisti narobe obrnjen rdeč trikotnik in v njem 12najstka)

Za ljubiteljico živali, mojega novoletnega otroka, sem ji sešila prav posebno presenečenje.

Medenjaki, paketi in snežinke

Dišeče piškote smo oblekli v sladkorno belo oblogo, božiček nam je zavil pakete v bele snežene pravljične pakete in na voščilnice sta punci risali snežinke in snežene želje...Praznikom je manjkala le bela, zasnežena kulisa. Bilo je lepo. Prijetno, lenobno, dišeče, domače, družinsko in mirno.

Četrti vikend v adventu

Nedelja je minila brez nedeljeskega sprehoda. Tudi pri nas je bilo danes vreme čisto "ljubljansko". Vidljivost je bila cirka 50 metrov. Gnilo. Za nikamor. Ni se mi dalo pomoliti nosa skozi vrata. Gotovo pretoplo za čas okrog zimskega solsticija, ko bi se morala narava spremeniti v zimsko čarobno lesketajočo se pravljico.

Doma smo počeli same take reči, ki se jih običajno počene v zadnjem vikendu pred Božičem.  Okrasili smo novoletno jelko, 

postavili jaslice, 

otroci so napisali pismo dobremu možu.

Šivala  sem. In štikala tudi. V rdečem.

V fotoaparatu sem našla še dve fotki od Tamale. Vročo čokolado posuto z barvnimi sladkornimi listki, ki si jo kar naprej pripravlja in prismodi vse lonce pri hiši...

in njeno, v migatajoče lučke okrašeno posteljo. 

dopisovanje - "z glavo do levega ramena"

Tudi jaz sem se dopisovala. V pravih pismih. To danes počneta tudi obe hčeri. In se veselita pisma iz nabiralnika enako radostno, kot sem se ga v mojih časih veselila jaz. Tudi, če je to le pismo prijateljice iz sosednje vasi.
Ko sem sama pisala pisma, sem izbirala papirčke in pisemca enako skrbno kot to počneta oni, nikoli pa mi na kraj pameti padlo, da bi napisala pismo tako posebno (kaj takega nisem videla še nikjer) kot se je to v velikanskem dolgčasu domislila naša Tamala.
... in vem, da je zapisala..."če ne boš znala prebreati, mi pismo pošlji nazaj, da ti bom napisala "ta navadno"... :))

Vse skupaj je zgledalo grafično zelo zanimivo in vprašala sem se, če je možno prepričat računalnik-urejevalnik besedila, da bi pisal tako - "z glavo do levega ramena pod kotom 75 stopinj "?! :o  :)

Swap razstava - božična vrečka/spomin na december

Vem, da to objavo kar malo nestrpno čakajo moje prijateljice iz našega nitkastega kluba.
Na našem zadnjem letošnjem druženju smo pokazale (skrivne) rezulatate našega prvega izziva, ki je bil v obliki swapa oz. medsebojnega obdarovanja.
Tema izziva je bila božična vrečka ali izdelek pod imenom "spomin na december". Na začetku so bile punce malo skeptične in so me malo čudno gledale in si najbrž mislile kaj si zmišljujem. Dala sem jim dovolj časa in od dvajsetih se je na koncu opravičila le ena. Vsaki sem že v naprej določila svojo obdarovanko za katero je morala "na skrivaj" pripraviti decembersko presenečenje. Med nami so bile tudi tri osnovnošolke in gimnazijka.
V petek zvečer smo bile vse navdušene. Vesela sem bila in tudi ostalim je bilo vse skupaj zanimiva popestritev. Sedaj vse ženskice vedo, kaj je to izziv in kaj je to swap. :) 
Tudi glasovanje za najboljši, naljepši in najbolj uauuu  izdelek je minilo zanimivo in do konca napeto.

Udobno se namestite, vzemite si čas in uživajte v čudovitih izdelkih naše nitkarske klape.