30. 05. 12

30. maj

Je datum, ko je v vrtu tako veliko cvetja... Vrtnice so v največjem razcvetu, cvetijo puhaste potonike, bradate perunike dišijo po tistih grozdnih vijoličastih bombonih,... rumene maslenice imajo prav poseben hud parfumski vonj,... minjaturni prvi nageljčki pa dišijo po tistih bigbabool čingumih, ki jih ne prodajajo več,... in na otoku nepokošene trate sem našla še zadnje cvetoče travniške marjetice.
30. maja pred 13 leti je bil zame en zelo Velik dan.
Danes, tako zelo pomemben dan za Taveliko hčerko. Rojstni dan.



28. 05. 12

Patchwork, krpanka, iz koščkov,..

Zadnje čase se rada preizkušam v rezanju koškov s krožnim nožem; takim kot pica, ki teče po zeleni podlogi, ki sem ju kupila v kompletu z ravnilom za patchwork ustvarjanje. Prav zanimivi so triki patchworka. Sicer pa se na spletu več tovrstnih izdelkov, idej in načrtov, navodil ipd., najde pod besedo "quilting", kar pomeni tehniko za izdelovanje prešitih odej, originalno imenovanih quilts. Ne vem, kako bi to tehniko imenovala slovensko?! Krpanka? ... ni mi prav všeč,...

Če se ukvarjaš s tovrstno tehniko ali pa bi se mogoče rada spoznala,.. se vpiši pod ta komentar, da  ostanemo na "sledi".
Tokrat objavljam sliko torbe, ki sem jo naredila že nekaj časa nazaj; in kmalu enkrat objavim navodilo za delo tega vzorca. Boste videli, kako je enostavno! Skoraj kot pri Barbapapi,.. hip hip hip strašni trik...










25. 05. 12

Dan mladosti

25. maj, dan mladosti.
25. maj je bil vedno dan mladosti. Od zmeraj!
od kar pomnim....od takrat naprej ko je moj oče nosil štafeto mladosti in od takrat, ko sem kot otrok imela največjo željo, da bi telovadila in plesala na Stadionu JNA v Beogradu,... 
25. maj je vedno zelo lep dan. Ker je to Dan mladosti. 
Tudi danes, kot vsako leto 25. maja,  so na ta dan vrtnice v največjem razcvetu. Čez nekaj dni pa v vazi najstarejši hčerki za rojstni dan. Danes sem ji povedala vse o današnjem Dnevu mladosti. In skupaj sva si pogledale  Štafeto mladosti.


21. 05. 12

Po češnje

poletne torbice iz prejšnega poletja,.. ko čakamo na letošnje...

Kje si rosno mlad poletni čas?

Ste letos že jedli češnje? Bo treba na tržnico, poiskat Brike*. 
(* Brike = prebivalke Goriških brd)



18. 05. 12

Likovni dan

Če rečemo, da imajo osnovnošolci športni dan, pa lahko rečemo, da so imeli danes nekateri od njih v našem kraju likovni dan.

Najprej je na platno ulico našega malega kraja skiciral Umetnik. Nekaj osnovnošolcev je naneslo barve in in vse barvne ploskve in vso sliko barvno obleklo. Na koncu je sliko dokončal še Umetnik. :) In mladi so bili zelo ponosni, navdušeni in zadovoljni kako odlična slika je nastala.
In tudi Umetnik je rekel, da se je od njih naučil nekaj novega.
Tudi njihove ostale, t.j. avtorske slike - so super. Bravo! Današnji dan, Ex tempore se temu reče, je bil zanje prav poseben.





16. 05. 12

14 dni vremena

... pogled skozi okno danes, 16. maja ničdvanajst...


...pred štirinajstimi dnevi, na prvomajski praznični dan...








15. 05. 12

Drevo v posodi=bonsai

BON= posoda
SAI = drevo
drevo v posodi = bonsai

,...in šivanje je bilo prav res meditativno,...čeprav še zdaleč ne obvaldam vseh trikov quilting oz. patchwork tehnike, sem se pomojem počutila kot tisti mojstri, ki naredijo iz velikega štora nekega drevesja čudovito malo drevo....
 55. izziv v Craftalnici je DREVO. Moje drevo je "drevo v posodi".




14. 05. 12

Reciklaža moških srajc št. 2

V času od prve reciklažne objave je minilo kar nekaj časa, vmes je nastala ena večja torba iz fine zimske srajce v petit vzorčku, ki sem jo pozabila poslikat, saj jo je sosed prehitro vzel za svojo,... to spodaj sem pa poslikala :) Vanjo sem nasula nekaj drobnarij ob rojstnem dnevu prijateljce.

Vse je reciklirano, znotraj, zunaj, tudi ročaji, ki so ostali od potrganega hčerkinega pasu za hlače.





12. 05. 12

home exchange, letala, prtljaga in metro

Kot sem obljubila,  je tu še zadnja objava o našem izletu v Francijo, V Pariz in Asterixland, ravno v času njihovih parlamentarnih volitev.
HOME EXCHANGE
Ste že slišali za izmenjavo domov ali bolje home exchange? Bi zamenjali svoje stanovanje ali hišo za drugi dom? Z nekom drugim,  drugje, v tujini, z  družino, ki je ne poznate?
Ko sem to vprašala prijatelje in znance, so me na začetku gledali nejeverno in čudno.In ko sem jih naprej vprašala, če bi radi šli na počitnice nekam, kjer bo vse kot doma; postlana ležišča, lonci in nekaj hrane v hladilniku in shrambi, topla voda, igrače za otroke, internet,.. in vse skupaj popolnoma zastonj,  jim je postalo zanimivo.
Slovenci smo pri svojih hišah in stanovanjih prav posebej zadržani, saj smo za razliko od drugih narodov močno navezani na svoj dom. A tudi nas,  ki nam je Exchange home zanimiv,  postaja vedno več, vsaj sodeč po vedno večji "slovenski ponudbi" na spletnih straneh, ki zbirajo člane, ki jih tovrsten način izmenjave počitnic zanima. "Home exchange", "Home to home", "Home for exchange", "1st home exchange", .. to je samo nekaj spletnih strani, ki združujejo svoje člane za izmenjave.
Izmenjava je lahko tudi nesimultana - neistočasna. Veliko članov ima namreč t.i. second home, vikend, apartma za goste ali prostore za sorodnike. Tudi v našem primeru bo tako. Mi smo šli v Pariz, k družini, ki je ni bilo doma. Šla je na počitnice k drugim prijateljem, s katerimi se je prav tako dogovorila za izmenjavo. Ker imam sama možnost nesimultane menjave smo se dogovorili, da pridejo k nam enkrat v prihodnje.
Za nas je bila to prva izkušnja. Zelo pozitivna. Najmlajši je bil popolnoma začaran v novih igračah, punce in tata so se igrali Cluedo in se "učili" francoskih besed. Sama sem prav posebej izbrano vsakič posegla po drugem lončeku za kavo in čaj. Vsi ti lončki so bili iz njihovih potovanj po svetu. In vsa njihova potovanja so bila menjave.

In kako je vse skupaj potekalo? Najprej sem se na eni od spletnih strani registrirala in objavila svojo ponudbo, skupaj s fotografijami in kratko predstavitvijo. Potem sem poslala povpraševanje članom, ki so me zanimali. Skozi filtre sem izbrala take, ki imajo več ležišč in kjer so dobrodošli otroci (children welcome). Nekateri so se opravičili, da niso zainteresirani za izmenjavo, nekateri, da se mogoče dogovorimo za naslednje leto. Kmalu sem naletela na družino, ki so se bili pripravljeni dogovarjat in že kmalu smo definirali možne termine. Sledila je njihova potrditev termina. To je bilo skoraj pol leta pred tem, saj je pomembno, da smo kupili poceni letalske vozovnice. Kakšen mesec pred odhodom je sledil ponovni kontakt, kjer smo se dogovorili za prevzem ključa. Po emailu sem dobila tudi vsa navodila v zvezi z "upravljanjem stanovanja", pa tudi vse ostale potrebne informacije glede prevozov, telefonsko zdravnika številka, na katerega se lahko obrnemo v primeru bolezni,.. idr.
Pri menjavah vse poteka na principu zaupanja. Vedno moraš imeti pred seboj obratni položaj, t.j. kako bi si sam želel, če bi bil na "drugi strani". Nad tovrstnimi počitnicami smo se zelo navdušili. Nobene negativne izkušnje, .. no, le ta, da nam je umrla njihova zlata ribica :(

LETALA IN PRTLJAGA
 Če želiš kupiti ugodno nizkocenovno vozovnico na letu v času prvomajskih počitnic je potrebno to storiti čimprej. Za plačilo potrebuješ kreditno kartico (Eurocard-Mastercard), z zadostnim kritjem in limitom, posebej če kupuješ vozovnice za več družinskih članov. Potrditev rezervacije prileti v tvoj email poštni predal, kjer te tudi obveščajo o morebitnih spremembah. Pred odhodom si vozovnico oz. "Boarding Pass" sprintaš iz prevoznikove spletne strani na kateri si se registriral že ob nakupu.

Posebna "znanost"pri nizkocenovnih firmah je prtljaga. Ta se loči na ročno in osebno prtljago. Ročna prtljaga je tista, ki gre s teboj na letalo tj. v kabino,  osebna prtljaga pa je tista ki gre v "klet" letala.
 Osebno prtljago moraš na nizkocenovnih dodatno kupiti. Lahko tehta do 20 kg (ali več, če ima skupina več kosov prtljage). V to prtljago lahko nabašeš takorekoč kar hočeš, tudi tekočine, ki so velika zagata pri ročni prtljagi.
Ročna prtljaga (cabin baggage) je v bistvu torbica, manjši nahrbnik.  Ker pa so mere, ki so določene za to prtljago kar velike, pri našem prevozniku so te mere 56x45x25 - so mnogi v kabino letala privlekli take mini, vitke kufrčke. Ampak, če teža ročne prtljage preseže 10 kg oz. če je izven mer in se ne da na lahkem način položiti v odprtino, ki je nameščena v prostoru pred varnostno kontrolo, lahko plačaš kazen v višini 40-50 EUR.
Druga pomembnost pri ročni prtljagi so tekočine. Te zaradi strogih varnostnih pravil ne smeš prenašati v ročni prtljagi. Poleg tega morajo biti tekočine (največ skupaj 1dl, se mi zdi) v ročni prtljagi zapakirane v najlonski t.i. zip-bag vrečki. Med tekočine se štejejo tudi kremice, šminke,..Pijačo, ki jo imaš pri sebi medtem ko čakaš v vrsti na kontrolo, je potrebno tako popiti do dna. Ko preideš varnostno kontrolo, pijačo spet kupiš v duty free coni ali na avtomatih. To pijačo brez problema lahko neseš na letalo, saj je varna :). Na nizkocenovnih letih ni postrežbe, ki bi bila vključena v ceno. Hrano in pijačo tako dodatno kupiš ali pa jo vzameš s seboj oz kupiš za varnostno kontrolo.
V izogib težavam s tekočinami smo sami kupili osebno prtljago in vanjo nabasali vse tekočine, vključno s sokovi in vodo, ki smo jo imeli na razpolago takoj po pristanku v Franciji. Tako nismo imeli skrbi in težav glede tekočin :). K sreči nam prtljage iz "kleti" letala tudi niso izgubili za kar(pri tej prtljagi) obstaja tveganje. Zato v to (taveliko) prtljago ni pametno pustiti pomembnih dokumentov, papirjev, zdravil, ipd.
Druga znanost pri letalih pa je varnost, ki je močno nadzorovana. To priča že omenjena posebnost glede vnosa tekočin. Pred varnostno kontrolo si je potrebno sleči vrhnja oblačila, v posebno plastično škatlo zložiti vse kovinske stvari. Če so kovinski čevlji ali imajo kake zakovice se je potrebno tudi sezuti. Vsa prtljaga, škatle s kovinskimi osebnimi stvarmi (ključi, pas, mobitel, fotoaparat,...), ročna prtljaga gre po tekočem traku skozi eno posebno škatlo. Na koncu tega traku varnostnik na ekranu opazuje kaj je v prtljagi. Potniki grejo skozi nekakšen okvir, pri tem se dvigne roke in varnostnik se te ogleda in potipa, če nisi še kaj bolj sumljiv. Pri tem naprava ne sme zapiskat, saj to pomeni, da imaš pri sebi kovnisko stvar. To moraš ponovno položiti v plastično škatlo in še enkrat iti skozi okvir, ki sedaj ne zapiska več. :) (Nam je zapiskalo dvakrat, enkrat zaradi tatevih ključev, drugič zaradi hčerinega pasu).
Zavarovanje za primer bolezni in obiska zdravnika, bolnišnice smo za vso družino uredili kar pri naši zavarovalnici, strošek pa je za vso družino nizek (12 EUR za vse nas). Uredili smo si tudi evropske zdravstvene kartice, ki veljajo leto dni in ne stanejo nič. Te se naroči kar preko spletnih stranih Zdravstvenega zavarovanja, sicer pa same prednosti te kartice ne poznam oz. se nisem posebej ukvarjala s tem. Dejstvo je, da se ti vsi stroški zdravstvene oskrbe, obiska pri zdravniku v tujini povrnejo le ob primeru, da imaš urejeno prvo omenjeno zdravstveno zavarovanje - Coris. Zavaruje se lahko tudi odpoved leta. To se lahko kot suplement doplača kar pri nakupu vozovnice. V primeru višje sile (bolezni, smrti v družini...) ti stroškov leta sama letalska družba ne povrne.

METROJI IN PRIMESTNI VLAKI V PARIZU
Da ima Pariz vzorno urejeno metro mrežo je že splošno znano. Njihova metro mreža je prava "turistična atrakcija", saj se prodajojo tudi spominki in majčke z mrežo prog.  Na spletni strani transilien piše vse o prevoznih povezavah v mestu in izven njega. Mreža je razdeljena na 5 con. V coni 1 in 2 je posebej razvejana mreža metroja, v ostalih mrežah pa primestni vlaki (RER). V coni 1 in 2 so RER vlaki povezani z glavnimi vozlišči metroja. Ker je Letališče CDG v coni 5, prav tako Versailles, kjer smo bivali in smo poleg tega imeli še izlet v Asterixland, kjer je prav tako potrebno najprej priti do postaje Letališča CDG v peti coni, smo kar za vso družino nabavili t.i. navigo vozovnico. Ta je stala cca 33+5 EUR kavcije. Kartici je potrebno pripeti tudi fotografijo in zapisati svoje ime. Velja od ponedeljka do nedelje in to za vse možne prevoze po Parizu (RER, metro, avtobusi). Deluje tako kot smučarska karta. Položiš na posebno mesto, naprava zapiska in vrteča vratca te spustijo skozi. Te vozovnice sem kupila tudi za mlajšo hčerko, ki bi ji sicer pripadala znižana otroška vozovnica. Navigo tedenska vozovnica te opcije nima, vendar je gledano na ostale varinate, ki zavzemajo krajše časovno obdobje npr. Pariz visite še vedno najcenejša. Na enem od vlakov smo imeli tudi inšpektorsko racijo, ki je pregledala vse potnike, če imamo ustrezno karto.
Vso logistiko voženj je naštudirala (na podlagi nekaj mojih inštrukcij) Tavelika hčerka. Najprej je potrebno ugotoviti ime postaje, ki je najbližje cilju, ki smo ga hoteli doseči. To smo našli v turističnem vodniku ali si to poiskali na internetu. Potem je potrebno ugotoviti številko in smer.  Pri RER postajah, kjer na isto progo pripelje več vlakov za različne smeri je potrebno biti bolj previden in si smer oz. ime vlaka prebrati na ekranu, ki visi na postajališču oz. na samem vlaku, ki pripelje.
Najbolje je imeti pri roki papir z zemljevidom vseh smeri in poti. Ti so na razpolago v TIC enotah ali na okencu RER oz. Metroja na glavnih stičiščih.

Zelo zanimiva je transillien navigacija, ki smo jo uporabili za naši najpomembnejši vlakovni poti t.j. iz Letališča CDG do Versaillesa in še bolj pomemben načrt poti v obratno smer. Letala se seveda bognedaj ni smelo zamuditi.  Vtipkaš začetno postajo in končno postajo (ali pa točen naziv Ulico..) in potem iščeš najbolj ugodne variante. Mi smo izbrali takšno z najmanj prestopanji in v uri in 40 minut prišli iz Versaillesa v peti coni skozi center, kjer smo prestopili na Notredame St. Michel v 1. coni in se potem peljali do Letališča, ki je spet v 5. coni. Na teh vlakih nam nikoli ni bilo dolgčas. Enkrat so na vlak prišli harmonikar in cigani in nam kakšno zaigrali. Teh pouličnih glasbenikov je bilo kar precej v labirintih podzemnih železnic. Ti so mi bili od nekdaj všeč.

S to objavo zaklepam svoje porčilo o Parizu. Ključka pa ne bom vrgla v Seno. Mogoče se tja še kdaj vrnem.









7. 05. 12

Po Parizu in v Asterixland

Pariz brez Eifflovega stolpa ne bi bil Pariz. Uravičeno glavna atrakcija mesta, ki jo je leta 1889 kot začasno popestritev mestne podobe ob svetovni razstavi postavil Gustave Eiffel.
Veličastna železna konstrukcija je tudi na otroke delovala uuauaauuu in tudi najmlajši je spoštljivo prehodil vse stopnice do druge eteže, kjer smo ugotovili, da do vrha ne bomo mogli z dvigalom. Vožnjo z dvigalom naj bi prekinili zaradi premočnega vetra. Tretja etaža je 276 metrov visoko, druga v višini 115 od koder smo imeli prav tako veličasten pogled na mesto. Do prve etaže smo naredili 360 stopnic, do druge še dodatnih 359 stopnic. Skupaj torej gor in dol skoraj 1500 stopnic.




Montmarte in Sacre-Coeur
Še en veličasten pogled na mesto, druga najviša točka v mestu, takoj za Eifflovim stolpom. V bistvu tudi druga atrakcija mesta, vsaj po številu fotografij najbrž. Čudovita bela cerkev z bizantinskim mozaikom Kristusa na obokanem stropu, kjer je prepovedano fotografiranje.
Sprehod po ulicah Montmarta, kjer je polno pouličnih slikarjev, ki služijo na račun turistov, ki jih je bilo tudi v tem še nesezonskem času ogromno. Med ploho smo se umaknili v trgovinice z umetniškimi podobami in suvenirji. Dali, Picasso, Van Gogh, Renoir, Manet, Degas, Modigliani so umetniki, ki so živeli na Montmartu. Pod hribom leži Pigalle, ki smo si ga ogledali skozi okna avtobusa. To je tista četrt, kjer so domovala plesišča in kabareti in kjer je tudi zelo znani Rdeči mlin na veter ali po francosko Moulin Rouge.





















 Z avtobusom smo se peljali mimo Slavoloka zmage- Arc de Triomphe, po Elizejskih poljanah in prišli do Place de la Concorde in velikanskega Louvra z znamenito stekleno piramido. Trg Concorde krasi 3200 let star egipčanski obelisk. To je bil včasih Trg revolucije, kjer je stala giljotina, ki je bila usodna tudi za Ludvika 14. in njegovo (habsburško)Antonietto. Ker je bilo na tem trgu ubitih preveč ljudi so v znamenje sprave trg preimenovali v Trg Concorde. Mali je polurno vožnjo na avtobusu prespal in si odpočil.
Louvra si nismo ogledali od znotraj, saj bi to bilo preveč naporno in nezanimivo otrokom. Na en drug deževni dan smo si že ogledali eno drugo galerijo umetnosti t.j. Center Pompidou, ki je bil otrokom super. Odštekan že takoj na začetku. Stavba je obrnjena od znotraj navzven, tako so vse inštalacije v barvnih ceveh, rdeča za elektriko, bela za zračenje in modra za vodo.
S tekočimi stopnicami smo se najprej povzpeli v najvišje nadstopje kjer smo čakali v vrsti cca pol ure. Kmalu smo izvedeli da čakamo v vrsti na oged razstave Matissa. Meni zelo ljubi slikar in presenečena sem bila, da sem po naključju naletela prav na to razstavo. Varnost je bila okrepljena, slikanje bog ne daj. Otrokom pa to ni bilo nič posebnega. "Slike kot slike, kaj je to kaj tazga", sem dobila nazaj.
Ko smo se preselili v moderne prostore slik, kipov, inštalacij in performansov pa sta mnogokrat rekli "ku dobro". Mali pa je tekmoval v tem kdo bo prvi našel prvi najbolj odbito sliko, kip ali kaj drugega. In tako smo dan lepo preživeli, kljub dežju in uresničitvi "plana B".
Les Invadlides - Stavba zgrajena za vojaške invalide je dal zgraditi (kdo drug kot) Ludvik 14. V enem od traktov je še danes bolnica (H- hospital). Največja znamenitost je Zlata kupola, pod katero je v kripti v sarkofagu pokopan kdo drug kot največji francoski vojščak vseh časov - Napoleon Bonaparte. Zdi se, da se je v Parizu, Versaillesu o katerem sem že pisala  , nekoč vse dogajalo v čast, slavo in užitek dveh glavnih akterjev: Ludvika 14. in Napoleona.
Ogledali smo si vojaški muzej, ki je bil za otroke dober izbor. Zanimivo in super je, da je vstop v galerije in muzeje za mlajše od 18 let brezplačen. Najmlajši si je takoj izbral svoj miniaturni viteški oklep, v katerega bi se lahko spravil tudi sam. Punci pa sta iskali klopce, kjer sta si ob videoprojekciji ogledali kakšno zgodovinsko predstavitev. Tamala hči, se je čudila dejstvu, koliko vojn je že bilo...Predstavljena je vsa zgodovina od najboljdolgo nazaj, križarskih vojn, kolonij, francoske revolucije, ... posebej sta 2 trakta, eden za prvo in drugi za drugo svetovno vojno. Zamudili smo se kar precej časa, čeprav smo se skozi muzej le sprehodili in tako so nam pred šesto zvečer pred nosom zaprli kripto Napoleona. Ker še ni sezona, turistov pa kar precej (v tem času je imel osrednji del Francije šolske počitnice) so vse znamenitosti zapirali relativno zgodaj, kljub temu, da je bil dan tja do devetih zvečer.
 Ta fotografija je nastala v vojaškem muzeju. To je kipec na enem od mnogih razstavljenih kanonov.
Notre dame - leži na otočku na Seni. Tu je tudi glavno vozlišče za Metro in RER železnico (St. Michele Notre Dame). Cerkev je dolga 130 metrov, z znamenitimi opornimi loki, ki pa jih nismo šli gledat. Teh se spomnim še iz Pariza, ki sem ga obiskala kot študentka. Tudi notranjosti si nismo ogledali, saj je bila kolona turistov velikanska.
Res me je presenetilo koliko turistov je bilo v tem času v Parizu. Kaj je šele v poletnih mesecih?! Vreme nam je bilo naklonjeno "tako tako",.. ne preveč dežja, bolj mraz in veter, več manjših ploh. Domačini so bili v večini oblečeni še prav zimsko, v bundah in šalih. No, sicer pa si ne predstavljam, da bi naleteli na vročino, saj bi bili v tem primeru gotovo še bolj utrujeni, žejni in potrebni več počitkov.
Na zahodu mesta je novejši poslovni del mesta in najbolj znana votla kocka Grand Arche v La Defense, zgrajen l. 1989. Velikansko, megalomansko, spet polno stopnic, naokrog pa veliko takih in drugačnih stolpnic.



Iz Versaillesa smo se vsak dan vozili v Pariz. Navozili smo se s primestnimi vlaki, metroji in tudi avtobusi. Punci sedaj vesta, kako je v velikem mestu, kakšno je "ogromnozansko mesto", kakor je na eno od poslanih kartic napisala Tamala hči. Otroke je čakala še jagodka na torti našega izleta v Pariz. Namesto Disneylanda smo izbrali Park Asterix, ki je tako originalno Francoski oz. Galicijski :)





Zabaviščni park se nahaja 20 minut vožnje naprej od Letališča CDG. Kar na letališču smo kupili karte za avtobus in vstopnice za zabaviščni park in se v prej kot dveh urah pripeljali iz Versaillesa v Asterixland. Obiskovalci so bili v glavnem domačini, turistov praktično nisem zaznala. In seveda so tukaj vlaki smrti, hudi in najbolj hudi, na katerega sta šli le pogumna najstica in tata. Pa konjički, vlakci za najmlajše in take srednje hude variante za mame :) Potekajo tudi različne animacije v Vasi, kjer živita  junak Asterix in Obelix in prijatelji. Ogledali smo si šow z delfini, ki je bil zelo zanimiv in vsi smo uživali. Zelo utrujeni smo se vrnili v naš dom in zadnji dan se nam ni dalo nikamor več, le še na krajši sprehod po ulicah Versaillesa.

še druge objave iz Pariza: V veliko mestoV Parizu z otroki,   home-exchange-letala-prtljaga-in-metro, Vrtovi Versaillesa,