Pogrešamo našo Đulko in vse naše mačkone, ki bi se v zimskih mesecih z nami čohali, ko bi skupaj na veliko preležavali na kavču.
Najprej sem sešila male dišeče pouštrčke.
Potem sem sešila malo večje, z več pire, a še vedno sivkasto dišeče.
Za božat in mečkat.
In za se malo potolažit.
Tole je pa cart 100 na uro. Ja, če si vajen da se enkdo pride pocrtat v naročje pred TV in potem še hvalažno prede, prav manjka ko ga ni več...
OdgovoriIzbriši