etui za 3 tehnične svinčnike

Sine, dijak prvega letnika je že dobro in uspešno zagrizel v šolske obveznosti. Strojništvo, mehanika in fizika mu postajajo vedno bolj všeč. Dal mi je prav posebno nalogo. Sešiti etui za 3 tehnične svinčnike. Prvič sem slišala, da obstajajo v 3 različnih debelinah konic. Potrebuje jih za tehnično risanje in razne načrte. En tehnični svinčnik mi je pustil doma, da bom natančno izdelala dolžino, širino in debelino etuija. Naredila sem kar nekaj prototipov, ki jih je v pretežni meri skritiziral. Izkazalo se je namreč, da medvloga, ki izdelek ojača naredi pregib predebel, tako da se zatič svinčnika ne natankne enostavno in komot. Želel je, da bo za gumb večji pritiskač in jezik je moral biti ravno prav dolg, da se je etui popolno odpiral. Na koncu je zbral etui iz debelejšega jeansa, ta je bil brez medvloge še najbolj popoln. Eh, ne vem zakaj je pomembno, da so svinčniki v etujiu zataknjeni. Moje kvačke in mogoče še kakšni svinčniki ipd. bodo najbrž v enem od ostalih kar več ali manj natlačeni.

 

Po haloških gričih

Prejšni teden sva vse tja do veselega mu konca na dan svetega Martina, vandrala po drugem koncu Slovenije. Obkrožena sva bila z griči vinske trte, svetlimi kostanjevimi gozdovi, vse naokrog so cerkve na gričih. En dan sva preživela na bazenih, jakuzijih in savnah. Prijazen dopustniški čas je bil to, v še ravno prav toplem jesenskem času, ko se megla ob jutrih ni hotela več kar tako razkaditi. Naredila sva 16 kilometrski pohodniški krog po Halozah. Občudovala sem trte in njih vjuge v strminah. Na dnu le teh so se marsikje pasle ovce. Vmes so prepredeni gozdovi kostanjev, bukev, macesnov in tudi visokih borovcev. 

Ptuj je lepo mesto. Sprehodila sva se ob Dravi, čez most na drugo stran in nazaj, ter se povzpela do vrha gradu. Lep razgled po vsem Podravju. Želim si, da bi mesto enkrat obiskala med kurentovanjem. Ljudje tukaj so prijazni in veseli.

Iz haloških gričkov je lep razgled na osrednjo cerkev v dolini. To je Ptujska gora, mogočna gotska cerkev z lepim in zanimivim oltarjem Marije s plaščem, pod katero je upodobljeno več kot 80 ljudi. Bila sva sama v cerkvi, mračilo se je že, dnevi postajajo vedno krajši. V hiški na gričku sva zakurila v peči in spekla nekaj kostanjev. Domačini so nama pustili sladko mlado vino.

Martinovanje je veliki praznik v teh koncih. Že dopoldan 11.11. ob 11.11.  je bila svečana otvoritev praznika. Po dveh koronskih letih, ko je martinovanje odpadlo, so si vsi dali duška in bili tako veseli in srečni. Vinska kraljica je predala krono svoji naslednici. Vino je dobro, z veliko sladkorji in manj kisline pravijo, zagotovo bo to vrhunska letina. 

Torbe XXL - jesenski modeli

Te velikanke XXL torbe so med najbolj priljubljenimi sortami torb. Prostorne in trpežne. Sešila sem že več poletnih kosov in takih namenjenih za plažo.  Z njimi je kar nekaj dela, a ob mnogih različicah sem se že dodobra naučila, da mi gre vse skupaj sprejemljivo hitro in ne delam več usodnih napak. No ja, res je, da sem ravno pred kratkim sešila ročaj v defektu, ki sem ga potem popravljala tako, da sem ga ob paranju nekam zapravila in ga potem iskala tako dolgo (našel se je šele čez dva dni), da sem morala sešiti še enega novega. 

Torbe imajo po dva žepa, enega z zadrgo drugega kar tako. Lepo se jih nosi na ramenu in zmorejo kar veliko težo. Zmožne so prosto stati kot cekar, saj je notranjost ojačana s kompaktno in debelejšo medvlogo.

spominjanja na oktober

Spomini vedno stremijo k temu, da ostanejo v naših srcih le tisti najlepši, pomembni, ganljivi in srečni. Baje se človekov spomin loči od strojnega prav po tem. Zna luščiti pomembno od nepomembnega, enako tudi slabe reči obrambno umakne, odstrani in se jim izogne, preskoči.

Mineva čas prelepe jeseni, nje dogodke podajam v spominsko knjigo tega časa. 

Spomnim se sprehoda na Mengore pri Tolminu, bilo je nenavadno oblačno ta dan do poznega popoldneva, kapelice ob poti so čudovito poslikane v mozaiku. 

Ne bom pozabila na srečanja s sestro, bratom, sestričnami in bratranci in vse popito pivo, ducat nas je bilo, to je uganila tetka na whatsupu. 

Pomnila bom petkovega pobega iz službe po malici - na pohod ob Soči - bilo je poti ravno do konca šihta, da je sodelavka prišla ob času domov. Pobeg bova zagotovo še ponovili. 

Spomin se tiste nedelje hladne in deževne Savinjske doline, kjer smo se srečali z voditelji Jamboreeja 2023, ki bo življenski dogodek za našega fanta. Seveda niso manjkali krofi iz Trojan, nakupili smo jih še za fantove cimre v dijaškem domu.

V zadnjem tednu sem šla kar dvakrat čez Vršič. Mama je končno dočakala poseg na kolenu v jeseniški bolnišnici. Lačno in žejno, tešč in čakajoč na pozen popoldanski poseg smo jo zapeljali še do Zelencev. Prvič je bila tam. Vršaci so bili ob zgodnjem dopoldnevu še v oblakih. Vršič je bil čudovit, takrat le z nekaj par avtomobili gor in dol. Macesni so bili nepozabno lepi, zlati.

V Ljubljani mi je vedno prijetno. To mesto mi je vedno močno ljubo. Rada se sprehodim po centru. Prvič sem obiskala obnovljeno Cukrarno. Mogočna in povedno lepa. Moderna, v pomenu zgodovinskega pomena besede naših največjih modernistov.

Sprehodi ob Soči so v teh časih za domačine drugačni. Radi zavijemo mimo gradbišča in preverimo kako napreduje gradnja ceste proti Bovcu, visoko in strmo nad Sočo. Obvoz je po spodnji cesti, tik ob vodi. Mnogo turistov in obiskovalcev se v teh dneh zgublja in išče pravi smerokaz skozi Log, mimo pokopališča po ovinkih do semaforja.