Včeraj je bil prav poseben večer. Iz Balkana je zavel hladen zrak, ki se je na radaskih vremenskih slikah vrtel ravno v obratni smeri kot običajno. Po več tednih vročine je bil to kar malo nenavadno hladen zrak, a še kako dobrodošel in krepčilen.
Zapeljala sva se do Kanala ob Soči, kjer je bil ta večer prav poseben dogodek - koncert Ivana Skrta na gladini reki Soče. Splav, na katerem je fascinantno stal veliki klavir na katerega je igral umetnik, domačin iz Kanala, svetovni virtuoz, mi je prirasel k srcu. S svojo pojavnostjo, s svojo mehkobo in čutnostjo, sam postane glasba. , kot pravi. Koncert iz že drugega cikla Sonat ob Soči je poimenoval Na gladini. Klasična glasba od Chopina, Rachaninova, Ravela. Nepozabno lepo.
Opazovala sem dan, ki se je iz dneva prevesil samo v trenutke tišine z glasbo, v temo, v mir. Po dobri uri in pol koncerta je na nebu na koncu zasvetila še polna luna in v dodatku je publika zapela ob klavirski spremljavi -"Soča voda je šumela, mesec je na nebu sijal, ti pri oknu si slonela, ko sem jaz slovo jemal...". Glasbenik se je še zadnjič priklonil, potem pa stopil na gasilski gumenjak in se ob dolgem aplavzu po gladini reke izgubil v temi pod mostom mesteca ob Soči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar