Ta rap komad je star devet let. Iskren, hraber, optimističen, a še kako jezen.
Drvimo v november drugega leta korone, v zimo še enega takega časa.
"Visoko v nebo dvigujem svoje veje, kot drevo širim krošnje, veter se mi smeje in jaz se smejem nazaj, ker me greje misel, da imam ljudi, ki življenju dajo smisel."
Kosta - Kostanjeva mandolina
Ni komentarjev:
Objavite komentar