Spet bi šla pogledat moje jagenčke, pravi naša Tamala.
Že v soboto sta šli s prijateljico do ovčk, ki se prosto pasejo blizu Soče. Že včeraj je prišla domov še kako navdušena.
Približala se je tropu ovc in štirje jagečki so kar prigalopirali do nje. S starejšo hčero sva se samo spogledali.
Kakšno veselje, kako velika sreča.
Mame ovce se niso kaj dosti menile za nas. Tudi tačrna ne. Ta rada škodi sebi in drugim, pove Tamala.
Na koncu, ob slovesu, še malo popestva najbolj cartanga jagečka, ki se ji kar pusti.
V svojem naročju ga še malo poguga sem in tja in še parkrat pove, kako je on luškan in mehak.
Potem pohitimo naprej, v sončen dan pomladi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar