vikendi na morju

Poletja seveda ni brez morja. Tistega, ki je tudi tako malo naše. 
En podaljšan vikend in potem še en vikend za konec.
Morje na Cresu je bilo toplo kot že dolgo ne. Letos je še posebej bistro, prozorno in vidljivost je bila tudi v najbolj globoki vodi neverjetna, kot na dlani.
Vročinski val se tod drugače prenaša. Cele dneve smo bili ob morju, pod našo veliko plahto, v senci. Kvačkam raje kot berem. Tamali je več ali manj stalno v vodi in družbo mu delajo trije fantje iz Italije.
Najbolj si bo zapomnil velike klobučnjake. Prozorno bele želetinaste, spolzke in zdrizaste. Cel roj jih je naplavilo morje in vsi so bili mrtvi. Otroci se vse pobrali v pol ure in jih naložili v čoln - malo račko. Naš fant je najprej več kot eno uro stal na vrhu skalne čeri in lovil ribe. Neuspešno. Ogromno rib je plavalo tam okrog, to sem preverila z masko, nemogoče, da prav nobena ne prime. Predlagala sem mu, da gre do pasu v vodo vrže nekaj kruha in trnk. V prvem poskusu je uspelo. Ribo smo potem komaj sneli s kljukice in jo takoj spustili v vodo. Bila je ena od takih neužitnih rib z velikimi črnimi očmi in z veliko luskami. Važno, da je bila ribiška sreča na njegovi strani.

Lepo je na našem morju. Vedno bo malo naše, saj se tam doli počutimo tako domače in zadovoljno lepo.