Poletna torta

 Ime sem torti nadela kar sama. Torto namreč vedno pripravljam izključno v poletnem času. Ne vem, kako ji rečejo drugi, mogoče jogurtova torta, strjenka, torta, ki se ne peče? Najprej jo je vedno pripravljala le moja mama. Po nekaj neuspelih poskusih v razmerju  želetina:masa,  pa sem končno osvojila recept tudi sama. Da uspe še komu, brez neuspelih poskusov, sem vse skupaj preštela, izmerila in navagala.
 

Potrebujemo:
Za oblat:

• 2 vrsti baby piškotov (to so tisti, ki jih uporabljamo tudi za tiramisu)
• dobrih 1oo g masla

 Za kremo:
Skupaj naj je tekoče bele kreme cca 1 liter, oz. tam nekje, vendar največ 1.2 litra. (če uporabimo dve 2 vrečki želatine). Kombiniramo lahko med sladko smetano, kislo smetano, jogurti.
Sama sem za to različico vzela:

• 2 kisli smetani, 
• 3 jogurte, 
• 1 sladka smetana mala. 

Sami preizkusite, katera varianta vam je najboljša. Pri naši hiši na primer punce prisegajo na kislo smetano, midva s tamalim pa sva pristaša, da je vse skupaj malo bolj puhasto in sladko - torej več sladke smetane. Mogoče bo komu najboljša tista z največ jogurti. 

Kremi dodam še

• 2 žlici sladkorja
• 1 vanilijin sladkor

seveda potrebujemo še

• 2 zavojčka želatine  

 
Sadje:
4-5 breskev oz. po želji drugo sadje, lahko tudi zmešate več vrst - po želji (maline, jagode, banane)  Sadje ne sme biti katero od tistih, ki ga želatina ne mara - (katero je to, piše na zavojčku želatine).


1. Pregledamo, če imamo pri hiši vse sestavine, pripravimo model za torte. Sama položim na dno peki papir.

2. Pripravimo sadje. Nanj dam žlico sladkorja, da spusti malce soka, sicer pa ni potrebe.

 3. Po navodilih iz vrečke pripravimo želatino. Za dva zavojčka želatine dodamo 8 žlic mrzle vode in pustimo, da nabrekne. Med tem se lotimo drugega dela.

4. V multipraktiku najprej zmeljemo biskvitne baby piškote in kasneje dodamo maslo, da se vse skupaj še malo zmeša in nagrudi.

5. Piškotno maso z žlico utrdimo na dno tortnega modela.

6.  Najprej penasto zmešamo sladko smetano, po želji dodamo sladkor in vanilijin sladkor. Potem nežno, ročno dodamo kislo smetano in jogurte. Kislo smetano in jogurte prej pretresem ali zmešam najprej z žličko, da so vsi lepo gladki in ne grudasti. Nežno umešamo v maso.

 7. Želatino v lončku pogrejemo in PAZIMO, da ne zavre. Preden jo vlijemo v maso, jo še malo ohladimo, da ni več pretopla. (sicer se zna smetana pričeti siriti...) V tankem curku jo počasi dodajamo v maso in pri tem stalno počasi ročno mešamo.

 8. Na koncu dodamo sadje in še malo pomešamo.

 9. Vlijemo v tortni model - na piškotni oblat.

 1o. Čez noč pustimo na hladnem v hladilniku.

 11. Torto pripravimo za rezanje. Najprej grem z namiznim nožem okrog oboda za torte (da se masa ob odklopu modela ne preterga), odklopim obod in ga odstranim. Torta se lepo reže in je osvežilna sladica za vroče poletne dni.

 12. Dober tek in sporočite,  če vam je uspelo oz. izdajte še kakšno vašo drugačno različico.

p.s. Poletje je te dni na vikend dopustu. Letni čas se počasi pričenja starati, vendar je še dobrega zdravja, boste videli. Danes je v gorah zapadel sneg in ohladilo se je na 15 stopinj. Mogoče je prav to razlog, da sem danes - že res bolj proti koncu poletja končno sestavila objavo in poiskala gornje fotografije. 

Poslednji poet

Poslednji poet, 

od velikih pesnikov iz Pesmi štirih je danes odšel na drugo pot, med zvezde.

Čakam te

Pri meni si,
a jaz sem sama:
ne vzdramiš se, ko te objamem.

Pri meni si, a jaz sem sama:
ne slišiš me, kadar te kličem.

Pri meni si,
a jaz sem sama:
ti neprestano si na poti.

Pri meni si,
a jaz sem sama

 

Ciril Zlobec (4 July 1925 – 24 August 2018)

vikendi na morju

Poletja seveda ni brez morja. Tistega, ki je tudi tako malo naše. 
En podaljšan vikend in potem še en vikend za konec.
Morje na Cresu je bilo toplo kot že dolgo ne. Letos je še posebej bistro, prozorno in vidljivost je bila tudi v najbolj globoki vodi neverjetna, kot na dlani.
Vročinski val se tod drugače prenaša. Cele dneve smo bili ob morju, pod našo veliko plahto, v senci. Kvačkam raje kot berem. Tamali je več ali manj stalno v vodi in družbo mu delajo trije fantje iz Italije.
Najbolj si bo zapomnil velike klobučnjake. Prozorno bele želetinaste, spolzke in zdrizaste. Cel roj jih je naplavilo morje in vsi so bili mrtvi. Otroci se vse pobrali v pol ure in jih naložili v čoln - malo račko. Naš fant je najprej več kot eno uro stal na vrhu skalne čeri in lovil ribe. Neuspešno. Ogromno rib je plavalo tam okrog, to sem preverila z masko, nemogoče, da prav nobena ne prime. Predlagala sem mu, da gre do pasu v vodo vrže nekaj kruha in trnk. V prvem poskusu je uspelo. Ribo smo potem komaj sneli s kljukice in jo takoj spustili v vodo. Bila je ena od takih neužitnih rib z velikimi črnimi očmi in z veliko luskami. Važno, da je bila ribiška sreča na njegovi strani.

Lepo je na našem morju. Vedno bo malo naše, saj se tam doli počutimo tako domače in zadovoljno lepo.

Noro lepo poletje

Vročinski val nas kar po malem zdeluje. Čas teče bolj na počasi a po drugi strani spet tako noro hitro.Višek poletja je čisto fajn in vse kar je fajn prehitro mine.  Prepuščamo se brezdelju, počitku, lenarjenju in se zgovarjamo prav na vročino, vreme in noro poletje. 
Končno sem sešila bombažno lanene vrečke za vso provansalsko sivko. Darilca bodo. Enkrat. Ne bom se zgovarjala kdaj in zakaj tako pozno. Po tem noro lepem poletju.