Marelična impresija

Francoski departma Drôme in njegovo središče Montellimar je najbolj poznano po nugatu - mendulatu, kot mu rečemo mi. O našem obisku proizvodnje nugata in muzeja napišem v kakšni od naslednjih spominskih reportaž. V tej pokrajini je poleg sadik trte, sivke, pšečnice, koruze, nekaj sončnic,  tudi mnogo sadja. Marelice, breskve, naktarine so letos bogate. Veje se uklanjajo pod njihovo težo. Ob poti ob cesti sem od domačinov kupila en plato marelic in nekaj breskev ter naktarin.  5 kilogramov marelic je bilo 1o evrov in po taki ceni tako dobrih ne dobim pri nas, sicer pa je kila vsakega sadja  2,5. 
Ooo, da vidite, kako so se moji ostali trije pričeli zgražati, če je slučajno sonce naredilo škodo mojemu  zdravju,... in kako si jaz sploh  predstavljam, da bom na potovanju kuhala marmelado... O madonca,..."Rabim le še želir cukr in kozarce!", sem prekinila vsesplošno zgražanje in šoferju naročim, da zapelje do našega Carfurja.
Ker nisem imela dovolj velike posode sem marelice pred dnevi dokončno pokuhala in pospravila tukaj, v Provansi, kjer smo se do danes že dodobra klimatizirali. Nismo rabili veliko, saj nam je vse pisano na kožo in dušo. Res uživamo!
Ko sem že lani jeseni razmišljala kam na dopust, sem si predstavljala deželo, kjer bo sončno in toplo. Hiško na samem, z lepim pogledom na manjšo vas, z velikim vrtom, morda bazenom za otroke,... ptiči, ki zjutraj žlobudrajo in se pričkajo srake, pa petelini ki že celo jutro kikirikajo iz vasi... ja, lahko bi tam skuhala tudi marmelado (nakupu marelic je bil popolnoma planiran) in kvačkala ob večerih...