Danes sem se spet lotila šivanja in srce mi ni pustilo, da bi Karla preložila kam drugam. Nisem verjela, da bo še naprej spal, tudi ko je mašina brnela in je se je vse skupaj malo treslo. Le čudno me je pogledal in ugotovil, da se ne niti ne splača sekirat. Prepustil se je spancu, tresenje pa je nanj tako blagodejno vplivalo kot na otroke vožnja z avtom. Bil je tam z mano debeli dve uri in še naprej. Njegovo zimsko spanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar