v hribe po razgled

Letošnjih jesenskih sprehodov ne bo več. Veter je razpihal listje z dreves, po deželi je že padal prvi zgodnji novemberski sneg. Pri nas v dolini ga sicer ni bilo, ga je pa zato kar nekaj po hribih in gorah. Ko se vračam s službe so tako pogledi na gore bolj čarobni, beli in svetlikajoči, le še najvišje gore se takrat kopajo v zadnjih sončnih žarkih dneva.

Od tega časa dalje smo v pričakovanju novega letnega časa. Sprehodi bodo drugačni.
Iskajoči, čakajoči, upajoči. 

V družbi sestrične in njene prijateljice smo se odpravile na Matajur. Mini pohod iz italijanske strani, za dobro žensko družbo, klepetanja in na koncu čudoviti razgled sredi dneva, ko je bilo sonca največ. Pogled do morja in na drugo stran do najvišjih gora.