Tokrat smo imeli priložnost Cirkus de Soleil v živo doživeti v Ljubljani. Tamali je bil tisti, ki je najbolj pazil, da slučajno ne zamudimo ponovno kupiti karte, potem ko so predstavo jeseni odpovedali in preložili.
Navdušen je bil in med predstavo mi je stalno govoril "ma, veš to so tapravi profesionalci". Najbolj so ga fascinirale luknje v tleh, ki so se stalno odpirale in zapirale iz njih so lezli igralci in padali artisti, vulkan je bruhal meglo iz njih, deli odra so se vrteli, nad njim pa se je sploh stalno nekaj dogajalo. Dvoje gugalnic ob koncu predstave pa je bilo tudi zanj kar hudo napeto, tako da vmes nismo uspeli niti ploskat več.
Meni je bila zelo všeč glasba, ki jo je ansambel in pevci v živo igral in pel, mogočni kostumi, dinamika, med točkami sem mnogokrat odprtih ust na momente kar zamižala.
Lepo je bilo, čarobno, pravljično, dihjemajoče.
Ni komentarjev:
Objavite komentar