7. 03. 17

O postu, zavezi in zapisih

Če ne bi imela zaveze, bi se danes ne zbrcala s kavča v katerega sem se zavlekla takoj ko sem prišla iz službe. Ker pa ženske mesečne tegobe niso nobena višja sila, sem se le odpravila na svoj dnevni polurni špancir, miganje.
V času posta, v času pomladi, ki je tu,  sem sklenila zavezo: Vsak dan bom vsaj pol ure migala, šla na zrak, prehodila krajšo pot. Verjemite mi, da sem pozimi več vikendov zapovrstjo preživela tako, da nisem niti nosu pomolila iz hiše, čez teden pa je bilo za kakšen sprehod še manj želje in volje in na drugi strani veliko izgovorov o temi, mrazu in še kaj. 
Za motivacijo in spomin v posebni objavi beležim ta čas v  posebni objavi - Od pepelnice do velike noči. Začasno sem jo prilepila v predstavljeni objavi, ki jo najdete tukaj - desno na blogu. Vse fotografije so narejnee s telefonom, s katerim bom beležila sliko in kratko besedo, vsak dan.

In še malo o pravem postu. Začasno sem postala veganka. Jem vse razen živil in produktov živalskega izvora. To pa na kratko pomeni, da jem kruh, polento, riž, krompir, sadje in zelenjavo. To pomeni da seveda ne jem mesa, niti ne mleka, jogurtov, masla, sira  pa tudi ne jajc - kar seveda pomeni, da je to preživetje brez mnogih sladic. Jem pa zato več oreškov, suhega sadja in črno močno pravo čokolado.
O kulinaričnem delu pišem še kaj. Tudi o kakšni sladici.



Ni komentarjev:

Objavite komentar