28. 04. 16

Dan po 27. aprilu leta šestnajst

Dan, ko se je April osvobodil svojega ega in uprizoril, kot prazniku pritiče pravo fronto. Z bliski in gromi je nad zelene in cvetoče vrtove poslal ledene gmote graha, leče in podobnih stvorov.  V višje ležečih delih, na Gorenjskem, Koroškem in Štajerskem, Notranjskem,  pa je uprizoril pravo snežno ironijo, saj je zapadlo okrog 20 centimetrov snega.



Danes, dan potem, sem se sprehodila po vrtu. Proti večerju je končno posijalo sonce. Najbolj jo je skupil kivi, kjer je bilo po tleh premnogo drobnih, rosno mladih cvetnih popkov. Vsi listi so scefrani in prav zanima me kako gosto senco mu bo uspelo oblikovati. Trta je prav tako posmukana, najmlajšim brstičem so svoje naredile še nizke temperature. Krompir, ki je že pred tednom pokukal na plano še kar dobro zgleda, mlada špinača, ki raste med njim pa ne vem kako si bo opomogla. Najbolj smo se bali za mlado češnjo, ki ima letos veliko plodov. Presenečena sem odkrila, da je kar okej, hruške in stara jablana pa tudi. Za ribez se noben ne sekira kaj dosti, ker ga je vedno preveč in prava nočna mora mularije, ki poleti dobivajo svojo obiralno normo.

Tako, April je povedal svoje, sonce mu bo popridigalo o vljudni morali, sicer pa se bo počasi umaknil v zgodovino. Pravijo, da v vremenski anale.  Mogoče nas bodo  nanj spomnili ledeni možje, ki  pridejo sredi maja,... pa jih letos itak ne bo... saj veste, da je letos vse pomešano. Bomo videli.











Ni komentarjev:

Objavite komentar