10. 2. 16

Na pepelnico

Danes, na pepelnico se Zima posuva s pepelom.
Kesa se svojih dejanj
in prehaja v stanje očiščenosti.
Stvarnost nekega drugega dneva.
"Dan potem".
Iz višine, od daleč,
nam kaže svoj zimski obraz in pozdravlja:
"Še vedno sem tukaj."

Gledam skozi vsa okna. V gore.
Priplezam do podstrešnega okna
in lahko vidim še dlje.

Kako himalajsko zgledajo danes gore.

Sonce na drugi strani neba od daleč pozdravlja Zimo.
Močno, navdušeno ji maha v slovo pred večerom.
Zima pomaha nazaj in ob tem
oblake premeša v rozasto čeleste kičaste angele.






6 komentarjev:

  1. je tole tvoje besedilo? Prelepo! Prelep tekst, kopiram in shranjujem. Krasna poezija, dotakljivo in v mojem trenutku tako božajoče, kot mehak obliž. hvala.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ja, moj zapis, ki včasih res zgleda kot pesmica, posebej ko ga pocentriram :). Včasih se res kar sama zapiše, posebej ko dobim takšno inspiracijo in sem taprave volje za to.

      Izbriši
  2. Čudovito zgledajo tele gore. Kar tja k njim bi šla.

    OdgovoriIzbriši
  3. Čudovite fotke in zelo lep zapis. Nam je danes zjutraj zima pošteno pokazala zobe. Snežilo je, kot za plačo. Maske očitno niso dobro opravile svojega dela. :-)

    OdgovoriIzbriši